Ohranjajte složnost v teh zadnjih dneh
»Naj bode življenje vaše, kakor se spodobi evangeliju [. . .] stojite trdno v enem duhu, enodušno in skupno se boreč za vero evangelija.« (FILIPLJANOM 1:27)
1. Kakšno nasprotje vlada med Jehovovimi pričami in svetom?
TO SO ,zadnji dnevi‘. Nedvomno so »kritični časi, v katerih bo težko živeti,« (NW) tukaj. (2. Timoteju 3:1–5) V tem ,času konca‘, katerega nemir je čutiti v človeški družbi, se Jehovove priče še posebej močno ločimo od drugih zaradi svojega miru in složnosti. (Daniel 12:4) Vendar pa se od vsakega posameznika, ki pripada svetovni družini Jehovovih častilcev, zahteva, da si prizadeva ohranjati to složnost.
2. Kaj je o ohranjanju složnosti rekel Pavel in o katerem vprašanju bomo razpravljali?
2 Apostol Pavel je sokristjane opomnil, naj ohranjajo složnost. Pisal je: »Naj bode življenje vaše, kakor se spodobi evangeliju Kristusovemu, da bom vedel, bodisi da pridem in vas vidim, bodisi da v daljavi slišim, kako je pri vas, da stojite trdno v enem duhu, enodušno in skupno se boreč za vero evangelija, in da vas nikakor ne morejo zastrašiti nasprotniki; kar je njim očitno znamenje pogube, vam pa zveličanja, in to od Boga.« (Filipljanom 1:27, 28) Pavlove besede jasno kažejo, da moramo delati skupaj kot kristjani. Kaj nam bo torej v teh težavnih časih pomagalo ohranjati krščansko složnost?
Podredite se Božji volji
3. Kdaj in kako so prvi neobrezani Nejudje postali Kristusovi sledilci?
3 Eden od načinov, kako lahko ohranimo složnost, je, da se vedno podrejamo Božji volji. To bo od nas morda zahtevalo, da bomo prilagodili svoje razmišljanje. Pomislite samo na zgodnje judovske učence Jezusa Kristusa. Ko je apostol Peter leta 36 n. š. prvič oznanjeval neobrezanim Nejudom, je Bog tem ljudem narodov podelil sveti duh in bili so krščeni. (Dejanja, 10. poglavje) Do takrat so lahko postali sledilci Jezusa Kristusa samo Judje, spreobrnjenci k judovstvu in Samarijani. (Dejanja 8:4–8, 26–38)
4. Kaj je rekel Peter, potem ko je pojasnil, kaj se je zgodilo v zvezi s Kornelijem, in kakšen preskus je bil to za Jezusove judovske učence?
4 Ko so apostoli in drugi bratje v Jeruzalemu zvedeli za spreobrnjenje Kornelija in drugih Nejudov, so želeli slišati Petrovo poročilo. Apostol je, potem ko je pojasnil, kaj se je zgodilo v zvezi s Kornelijem in drugimi vernimi Nejudi, poročilo sklenil z besedami: »Če jim je [tem vernim Nejudom] torej Bog dal isti dar [svetega duha] kakor nam [Judom], ker so verovali v Gospoda Jezusa Kristusa, kako bi se mogel jaz upirati Bogu?« (Dejanja 11:1–17, Janko Moder) To pa je bil za judovske sledilce Jezusa Kristusa preskus. Ali se bodo podredili Božji volji in sprejeli verujoče Nejude kot svoje sočastilce? Ali pa bodo ogrozili složnost Jehovovih zemeljskih služabnikov?
5. Kako so se na dejstvo, da je Bog dal Nejudom izpokorjenje, odzvali apostoli in drugi bratje in kaj se lahko naučimo iz tega gledišča?
5 Poročilo pravi: »Ko so pa [apostoli in drugi bratje] to slišali, so se pomirili, in slavili so Boga, rekoč: Torej tudi poganom [ljudem narodov, NW] je Bog dal izpokorjenje za življenje!« (Dejanja 11:18) To gledišče je obvarovalo složnost Jezusovih sledilcev in jo še okrepilo. Oznanjevanje se je v kratkem razširilo med Nejudi oziroma ljudmi narodov in Jehova je takšno dejavnost blagoslavljal. Tudi mi bi morali biti pripravljeni sodelovati, kadar se nas prosi, da pomagamo pri ustanavljanju nove občine, ali pa kadar pride do kakšne teokratične prilagoditve pod vodstvom Božjega svetega duha. Naše sodelovanje iz vsega srca bo razveseljevalo Jehova in nam v teh zadnjih dneh pomagalo ohraniti složnost.
Oklepajte se resnice
6. Kako resnica vpliva na složnost Jehovovih častilcev?
6 Kot del Jehovove družine častilcev ohranjamo složnost, ker smo »učeni od Boga [Jehova, NW]« in se trdno držimo njegove razodete resnice. (Janez 6:45; Psalm 43:3) Ker naši nauki temeljijo na Božji Besedi, govorimo vsi soglasno. Z veseljem sprejemamo duhovno hrano, ki jo daje Jehova po ,zvestem in preudarnem sužnju‘ (NW). (Matevž 24:45–47) Takšno enotno poučevanje nam pomaga ohranjati složnost povsod po svetu.
7. Če osebno težko razumemo določeno misel, kaj bi morali in česa ne bi smeli narediti?
7 Kaj pa, če osebno težko razumemo ali sprejmemo določeno misel? Morali bi moliti za modrost ter se lotiti raziskovanja Svetega pisma in krščanskih publikacij. (Pregovori 2:4, 5; Jakob 1:5–8) Pomaga lahko tudi razgovor s starešinom. Če misli še vedno ne razumemo, bo morda najboljše pustiti zadevo mirovati. Morda bo kasneje o tej temi objavljenih več informacij in takrat se bo naše razumevanje poglobilo. Bilo pa bi napačno, če bi skušali druge v občini prepričati, naj sprejmejo naše lastno drugačno mnenje. Tako bi sejali razpore, ne pa se trudili ohranjati složnost. Koliko boljše je ,živeti v resnici‘ in tudi druge spodbujati k temu! (3. Janezov 4)
8. Kakšno gledišče o resnici je primerno?
8 V prvem stoletju je Pavel rekel: »Zdaj gledamo v [kovinskem, NW] ogledalu, megleno, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam nepopolno, takrat pa bom spoznal [točno, NW], kakor sem bil [sem točno, NW] spoznan.« (1. Korinčanom 13:12, EI) Čeprav zgodnji kristjani niso videli vseh podrobnosti, so ostali zedinjeni. Mi pa danes veliko jasneje razumemo Jehovov namen in Njegovo Besedo resnice. Zato bodimo hvaležni za resnico, ki jo dobivamo po ,zvestem sužnju‘. Bodimo hvaležni, da nas Jehova vodi po svoji organizaciji. Čeprav nismo imeli vedno iste stopnje spoznanja, pa nismo duhovno nikoli stradali, niti nismo bili žejni. Namesto tega nas je naš Pastir, Jehova, vedno ohranjal složne in dobro skrbel za nas. (Psalm 23:1–3)
Prav uporabljajte jezik!
9. Kako lahko z jezikom pospešujemo složnost?
9 Uporaba jezika za spodbujanje drugih je pomemben način pospeševanja složnosti in duha bratstva. Pismo, ki je rešilo vprašanje glede obreze in ki ga je odposlal vodstveni organ v prvem stoletju, je bilo vir spodbud. Nejudovski učenci iz Antiohije so se, potem ko so ga prebrali, »razveselili te tolažbe«. Juda in Sila, ki sta bila s pismom poslana iz Jeruzalema, »sta tolažila in utrjevala brate z mnogimi besedami«. Nedvomno pa je tudi navzočnost Pavla in Barnaba spodbudila ter okrepila sovernike v Antiohiji. (Dejanja 15:1–3, 23–32) Tudi mi lahko delamo podobno, ko se zbiramo na krščanskih shodih ter z navzočnostjo in krepilnimi komentarji ,drug drugega spodbujamo‘ (EI). (Hebrejcem 10:24, 25)
10. Kaj bo morda treba narediti, da bi se ohranila složnost, če bi se pojavilo zmerjanje?
10 Napačna uporaba jezika pa lahko našo složnost ogrozi. »Jezik [je] majhen ud, vendar se ponaša z velikimi rečmi,« je zapisal učenec Jakob. »Poglejte, kako majhen ogenj, pa takšen gozd zažge.« (Jakob 3:5, EI) Jehova sovraži tiste, ki netijo prepire. (Pregovori 6:16–19) Takšno govorjenje lahko povzroči nesložnost. Kaj, če se torej pojavi zmerjanje, se pravi, da kdo koga osramoti ali pa ga oziroma jo užali? Starešine bodo storilcu pregreška skušali pomagati. Vendar pa bi neskesanega zmerjavca morali izobčiti, da bi se v občini ohranili mir, red in složnost. Navsezadnje je Pavel zapisal: »Ne družite se s takim, ki se ima za brata, pa je [. . .] obrekljivec [zmerjavec, NW] [. . .]. S takim niti ne jejte skupaj!« (1. Korinčanom 5:11, EI)
11. Zakaj je ponižnost pomembna, če je zaradi neke naše izjave med nami in sokristjanom nastala napetost?
11 Brzdanje jezika nam bo pomagalo ohranjati složnost. (Jakob 3:10–18) Toda predpostavimo, da je zaradi neke naše izjave med nami in sokristjanom nastala napetost. Ali ne bi bilo prav, da bi prevzeli pobudo in se pobotali z našim bratom ter se mu, če je treba, tudi opravičili? (Matevž 5:23, 24) Resda je za to potrebna ponižnost oziroma ponižnost duha, toda Peter je zapisal: »Opašite [si] ponižnost [ponižnost duha, NW], da služite drug drugemu, ker ,Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost‘.« (1. Petrov 5:5) Ponižnost nas bo navedla, da si bomo ,prizadevali za mir‘ z brati, tako da bomo priznali napake in se ustrezno opravičili. To pomaga ohranjati složnost Jehovove družine. (1. Petrov 3:10, 11)
12. Kako lahko z jezikom pospešujemo in ohranjamo složnost Jehovovega ljudstva?
12 Če prav uporabljamo svoj jezik, lahko med tistimi, ki so del Jehovove organizacije, pospešujemo družinskega duha. Ker je Pavel tako delal, je Tesaloničane lahko spomnil: »Tudi veste, kako smo vsakega izmed vas kakor oče svoje otroke opominjali, spodbujali in rotili, da živite tako, kakor se spodobi pred Bogom.« (1. Tesaloničanom 2:11, 12, EI) Pavel je dal v tem dober zgled, zato je lahko rotil sokristjane, naj ,tolažijo malodušne‘. (1. Tesaloničanom 5:14, EI) Samo pomislite, koliko dobrega lahko naredimo, če uporabljamo jezik, da druge tolažimo, spodbujamo in jih krepimo. Res, »beseda o pravem času, o kako dobra«. (Pregovori 15:23) Še več, takšno govorjenje pomaga pospeševati in ohranjati složnost Jehovovega ljudstva.
Odpuščajte!
13. Zakaj bi morali odpuščati?
13 Odpustiti žalivcu, ki se opraviči, je bistveno, če želimo ohraniti krščansko složnost. In kako pogosto naj bi odpustili? Jezus je rekel Petru: »Ne [. . .] do sedemkrat, temveč do sedeminsedemdesetkrat.« (Matevž 18:22, JM) Če ne odpuščamo, škodimo sami sebi. Kako pa? No, mržnja in pestovanje zamere nas bosta oropala dušnega miru. In če postanemo znani po svoji krutosti in neodpustljivosti, se lahko zgodi, da nas bo družba izločila. (Pregovori 11:17, NW) Bogu ni pogodu, če pestujemo zamero, in le-to lahko vodi do resnega greha. (3. Mojzesova 19:18) Spomnite se, da je bil Janez Krščevalec obglavljen v spletki, ki jo je izvedla hudobna Herodiada, ki pa je do njega »pestovala zamero« (NW). (Marko 6:19–28)
14. a) Kaj se lahko o odpuščanju naučimo iz Matevževega evangelija 6:14, 15? b) Ali moramo vedno čakati na opravičilo, da bi komu odpustili?
14 Jezus je v vzorčni molitvi uporabil naslednje besede: »Odpusti nam grehe naše, ker tudi mi odpuščamo vsakemu dolžniku svojemu.« (Lukež 11:4) Če ne odpuščamo, potem tvegamo, da nam Bog Jehova lepega dne ne bo več odpustil grehov, saj je Jezus rekel: »Če odpustite ljudem njih pregreške, odpusti tudi vam Oče vaš nebeški. Če pa ne odpustite ljudem njih pregreškov, tudi Oče vaš ne odpusti vaših pregreh.« (Matevž 6:14, 15) Če torej želimo prispevati k ohranjanju složnosti v Jehovovi družini častilcev, bomo odpuščali, morda tako, da bomo enostavno pozabili na žalitev, ki je bila mogoče posledica nepremišljenosti in je bila izrečena brez zlih namenov. Pavel je rekel: »Prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo tožbo zoper koga, kakor je tudi Kristus [Jehova, NW] odpustil vam, tako tudi vi.« (Kološanom 3:13) Kadar odpuščamo, pomagamo ohranjati dragoceno složnost Jehovove organizacije.
Složnost in osebne odločitve
15. Kaj pomaga Jehovovemu ljudstvu ohranjati složnost, kadar se osebno odloča?
15 Bog nas je ustvaril s prosto voljo ter nam dal prednost in odgovornost, da se osebno odločamo. (5. Mojzesova 30:19, 20; Galatom 6:5) Kljub temu pa smo zmožni ohranjati složnost, ker se ravnamo po biblijskih zakonih in načelih. Upoštevamo jih, ko se osebno odločamo. (Dejanja 5:29; 1. Janezov 5:3) Predpostavimo, da se pojavi vprašanje glede nevtralnosti. Če si bomo zapomnili, da ,nismo od sveta‘ in da smo ,prekovali svoje meče v lemeže‘, se bomo lahko odločili osebno in to na podlagi danih informacij. (Janez 17:16; Izaija 2:2–4) Podobno tudi kadar se moramo osebno odločiti glede svojega odnosa do Države, pretehtavamo to, kar Biblija pravi o dajanju »Bogu, kar je Božjega«, medtem ko se v posvetnih zadevah pokoravamo »višjim oblastim«. (Lukež 20:25; Rimljanom 13:1–7; Titu 3:1, 2) Resnično, to, da se pri osebnem odločanju ravnamo po biblijskih zakonih in načelih, nam pomaga ohranjati našo krščansko složnost.
16. Kako lahko pomagamo ohranjati složnost, ko sprejemamo odločitve, ki svetopisemsko niso niti pravilne niti napačne? Ponazorite.
16 Krščansko složnost pa lahko pomagamo ohranjati tudi takrat, kadar sprejemamo odločitve, ki so povsem osebne in niso svetopisemsko niti pravilne niti napačne. Kako pa? Tako da smo ljubeče pozorni do drugih, ki jih lahko naša odločitev prizadene. Naj ponazorimo. V občini v starem Korintu se je pojavilo vprašanje glede mesa, žrtvovanega malikom. Kristjani seveda niso sodelovali pri malikovalskem obredu. Toda nič grešnega ni bilo jesti takšno pravilno izkrvavljeno preostalo meso, ki so ga prodajali na trgu. (Dejanja 15:28, 29; 1. Korinčanom 10:25) Vseeno pa je bila vest nekaterih kristjanov zaradi uživanja tega mesa obremenjena. Zato je Pavel druge kristjane spodbujal, naj jim ne bodo v spotiko. V resnici je zapisal: »Če jed pohujšuje brata mojega, ne bom jedel mesa nikdar ne, da ne pohujšam brata svojega.« (1. Korinčanom 8:13) Kako ljubeče je torej, da imamo pri osebnih odločitvah, ki bi lahko vplivale na složnost Božje družine, v mislih tudi druge, pa čeprav ni s tem povezan noben biblijski zakon ali načelo!
17. Kaj je priporočljivo narediti, kadar se moramo osebno odločiti?
17 Če nismo prepričani, kaj narediti, se je modro odločiti tako, da bo ostala naša vest čista, drugi pa bi morali našo odločitev upoštevati. (Rimljanom 14:10–12) Seveda bi morali, kadar se moramo kaj osebno odločiti, v molitvi iskati Jehovovo vodstvo. Tako kot psalmist lahko tudi mi z zaupanjem molimo: »Nagni k meni uho svoje, [. . .]. Kajti skala moja si in trdnjava moja, torej zavoljo imena svojega me vodi in me spremljaj.« (Psalm 31:2, 3)
Vedno ohranjajte krščansko složnost
18. Kako je složnost krščanske občine ponazoril Pavel?
18 Pavel je v 12. poglavju Prvega lista Korinčanom složnost krščanske občine ponazoril s človeškim telesom. Poudaril je soodvisnost vseh udov in njihovo pomembnost. »Ko bi bilo vse skupaj en sam ud, kje bi bilo telo!« je vprašal Pavel. »Tako pa je veliko udov, telo pa eno. Ne more oko reči roki: ,Ne potrebujem te‘, tudi ne glava nogam: ,Ne potrebujem vas‘.« (1. Korinčanom 12:19–21, EI) Podobno tudi vsi pripadniki družine Jehovovih častilcev ne opravljamo iste funkcije. Kljub temu pa smo složni in potrebujemo drug drugega.
19. Kako nam lahko koristijo Božje duhovne priprave in kaj je o tem rekel neki starejši brat?
19 Prav kakor telo potrebuje hrano, nego in vodstvo, tudi mi potrebujemo duhovne priprave, ki jih daje Bog po svoji Besedi, duhu in organizaciji. Da bi nam te koristile, moramo biti del Jehovove zemeljske družine. Neki brat je po mnogih letih v Božji službi zapisal: »Tako sem hvaležen, da sem živel v spoznanju Jehovovih namenov vse od tistih zgodnjih dni, tik pred letom 1914, ko vse še ni bilo tako jasno, [. . .] do danes, ko resnica sije kot opoldansko sonce. Če je katera stvar zame res pomembna, potem je to ostati tesno povezan z Jehovovo vidno organizacijo. Moje zgodnje izkušnje so me izučile, kako nerazumno se je zanašati na človeško razglabljanje. Kakor hitro sem to umsko dognal, sem se odločil ostati pri tej zvesti organizaciji. Kako pa bi si človek drugače pridobil Jehovovo naklonjenost in blagoslov?«
20. Kaj naj bi bili kot Jehovovo ljudstvo odločeni narediti glede naše složnosti?
20 Jehova je poklical svoje ljudstvo iz svetne teme in nesložnosti. (1. Petrov 2:9) Privedel nas je v blagoslovljeno složnost s sabo in z našimi soverniki. In ta složnost bo obstajala tudi v novi stvarnosti, ki je sedaj tako blizu. Zato se v teh kritičnih zadnjih dneh še naprej ,oblačimo z ljubeznijo‘ in delajmo kar lahko, da bi pospeševali in ohranjali našo dragoceno složnost. (Kološanom 3:14)
Kako bi odgovorili?
◻ Zakaj nam izvajanje Božje volje in oklepanje resnice pomaga ohranjati složnost?
◻ Kako je složnost povezana s pravilno uporabo jezika?
◻ Kaj spada k odpuščanju?
◻ Kako lahko ohranjamo složnost, ko se osebno odločamo?
◻ Zakaj ohranjati krščansko složnost?
[Slika na strani 16]
Tako kot ta pastir ohranja svojo čredo skupaj, tudi Jehova ohranja svoje ljudstvo složno
[Slike na strani 18]
S tem ko se ponižno opravičimo, če koga užalimo, pomagamo pospeševati složnost