srčnega veselja, vi pa boste kričali od srčne bolečine in tulili od dušne bridkosti« (Izaija 65:14). Ti, ki služijo Bogu, pa imajo sedaj še čisto poseben razlog za veselje — imajo sveti duh, »katerega je Bog dal tem, ki so pokorni njemu« (Dejanja apostolov 5:32). In ne pozabite, kjer je Božji duh, tam je veselje (Galatom 5:22).

23. Kaj bomo pregledali v naslednjem preučevanju?

²³ V današnji organizaciji Božjih služabnikov imajo pomembno vlogo starešine, ki v občinah prevzemajo vodstvo ter tako prispevajo k sreči Jehovovega ljudstva (Titu 1:5). Kako naj bi oni gledali na svoje odgovornosti in na svoj odnos do duhovnih bratov in sester? O tem bo govoril naš naslednji članek.

Kako bi odgovorili?

◻ Kako stvarstvo pričuje o tem, da je Jehova organiziran?

◻ Kako je Jehova organiziral svoje služabnike v preteklosti in sedanjosti?

◻ Kakšno uravnoteženost od nas želi Jehova?

◻ Kako pomembna je za našo srečo ljubezen?

◻ Kakšno srečo lahko pričakujemo v našem času?

Pasti Božjo čredo z ljubeznijo

»Pasite božjo čredo, ki vam je zaupana« (1. PETROV 5:2, EI).

1., 2. Katera je Jehovova prevladujoča lastnost in kako se kaže?

SVETO pismo daje vseskozi vedeti, da je ljubezen prevladujoča Božja lastnost. »Bog je ljubezen,« piše v Prvem Janezovem listu 4:8. Ker pa se njegova ljubezen izraža v delovanju, Prvi Petrov list 5:7 pravi, da Bog »skrbi za vas«. V Bibliji se način, kako Jehova skrbi za svoje ljudstvo, primerja z nežno skrbjo ljubečega pastirja za svoje ovce: »Glejte, Gospod, Jehova, [. . .] bo pasel čredo svojo, z roko svojo bo zbiral jagnjeta in jih nosil v naročju svojem, in doječe bo vodil rahlo« (Izaija 40:10, 11). Kako tolažilno je bilo za Davida, da je lahko rekel: »GOSPOD je moj pastir, slabo se mi ne more goditi« (Psalm 23:1)!

² Primerno je, da Biblija boguvšečne ljudi primerja z ovcami, saj so te miroljubne, pokorne in poslušne svojemu skrbečemu pastirju. Jehova kot ljubeč Pastir zelo skrbi za svoje ovcam podobno ljudstvo. To kaže s tem, da ga oskrbuje gmotno in duhovno ter da ga vodi skozi težke ,zadnje dni‘ tega hudobnega sveta proti prihajajočemu pravičnemu novemu svetu (2. Timoteju 3:1-5, 13; Matevž 6:31-34; 10:28-31; 2. Petrov 3:13).

 3. Kako Jehova skrbi za svoje ovce, kot je to opisal psalmist?

³ Glejte, kako Jehova ljubeče skrbi za svoje ovce: »Oči GOSPODOVE pazijo na pravične in ušesa njegova na njih vpitje. [. . .] Ko kličejo pravični, jih sliši GOSPOD in jih iz vseh stisk otimlje. Blizu je GOSPOD tistim, ki so potrtega srca, in ponižne v duhu rešuje. Mnoge so pravičnega nadloge, ali iz njih vseh ga reši GOSPOD« (Psalm 34:15-19). Kako velika tolažba Vesoljstvenega pastirja za svoje ovcam podobno ljudstvo!

Zgled Dobrega pastirja

 4. Kakšna je Jezusova vloga v skrbi za Božjo čredo?

⁴ Božji Sin, Jezus, je bil dobro poučen od svojega Očeta, saj Biblija Jezusa naziva »dobri pastir« (Janez 10:11-16). Njegovo življenjsko važno služenje Božji čredi omenja 7. poglavje Razodetja. Vrstica 9 govori o Božjih služabnikih našega časa kot o ,veliki množici, [. . .] iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov‘. Nato 17. vrstica pristavlja: »Jagnje [Jezus] [. . .] jih bo paslo in jih vodilo k studencem voda življenja; in Bog obriše vsako solzo ž njih oči.« Jezus vodi Božje ovce k vodam resnice, ki peljejo v večno življenje (Janez 17:3). Kot vidite, nosi Jezus ime »Jagnje«, kar kaže na to, da ima tudi sam ovci podobne lastnosti in je tako glavni zgled pokornosti Bogu.

 5. Kako je Jezus čutil do ljudi?

⁵ Ko je bil Jezus na zemlji, je živel med ljudmi in videl njihovo pomilovanja vredno stanje. Kako se je odzval na njihovo mučno stanje? »Zasmilijo [se mu]; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja« (Matevž 9:36). Ovce brez pastirja so najbolj ogrožene zaradi roparic, enako pa velja tudi za ovce, ki imajo neskrbne pastirje. Jezus pa je bil zelo skrben, saj je rekel: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz vas upokojim. Vzemite jarem moj nase in učite se od mene, ker sem krotek in iz srca ponižen: in najdete pokoj dušam svojim. Kajti jarem moj je sladek in breme moje je lahko« (Matevž 11:28-30).

 6. Kakšno pozornost je kazal Jezus do potrtih?

⁶ Biblijska prerokba je napovedala, da bo Jezus z ljudmi ravnal ljubeče: ,GOSPOD me je pomazilil, [. . .] da obvezujem potrte v srcu, [. . .] da tolažim vse žalujoče‘ (Izaija 61:1, 2; Lukež 4:17-21). Jezus ni nikoli preziral revnih in nesrečnih. Nasprotno, izpolnil je Izaija 42:3: »Trsta nalomljenega ne zlomi in tlečega stenja ne pogasi; po resnici bo oznanjeval pravico« (primerjajte Matevž 12:17-21). Prizadeti so bili kakor nalomljeno trsje, kakor stenj v svetilki, ki bo vsak trenutek ugasnil, ker zmanjkuje goriva. Ko je Jezus videl, v kako bednem stanju so, je z njimi sočustvoval ter jim vlil moči in upanje, ozdravljal jih je duhovno in telesno (Matevž 4:23).

 7. Kam je Jezus usmerjal ljudi, ki so se mu odzvali?

⁷ Ovcam podobni ljudje so se na Jezusovo poučevanje odzvali trumoma. Njegovo poučevanje je bilo tako zelo privlačno, da so služabniki, ki so bili poslani, da ga primejo, poročali: »Nikoli noben človek ni tako govoril« (Janez 7:46). Vseeno so se hinavski verski voditelji pritoževali: »Ves svet leti za njim« (Janez 12:19)! Toda Jezus ni hotel časti ali slave zase. Ljudi je usmerjal k svojemu Očetu. Učil jih je, naj Jehovu služijo iz ljubezni zaradi Njegovih občudovanja vrednih lastnosti: »Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje in iz vse pameti svoje, bližnjega svojega pa kakor samega sebe« (Lukež 10:27, 28).

 8. V čem se razlikuje poslušnost, kakršno ima do Boga njegovo ljudstvo, od tega, kar drugi dajejo svetnim vladarjem?

⁸ Jehova je ponosen na to, da njegovo ovcam podobno ljudstvo podpira njegovo vesoljno suverenost iz ljubezni do njega. Zaradi spoznanja njegovih ljubečih lastnosti so se radovoljno odločili, da mu služijo. Kako drugače od voditeljev tega sveta, ki jih podrejeni ubogajo le iz strahu ali neradi ali pa iz kakšnih skritih nagibov! Niti za Jehova niti za Jezusa se nikdar ne bi moglo reči, kar je bilo rečeno za papeža rimskokatoliške cerkve: »Občudovali so ga mnogi, bali so se ga vsi, ljubil ga ni nihče« (Peter De Rosa, Vicars of Christ—The Dark Side of the Papacy).

Kruti pastirji v Izraelu

9., 10. Kakšni so bili voditelji v starem Izraelu in v prvem stoletju?

⁹ V nasprotju z Jezusom pa Izraelski verski voditelji njegovega časa niso imeli ljubezni do ovc. Bili so kakor zgodnji vladarji v Izraelu, za katere je Jehova rekel: »Gorje pastirjem Izraelovim, ki pasejo sami sebe! Ni li pastirjem pasti črede? [. . .] Slabotnih niste krepčali, bolnih niste zdravili, ranjenih niste obvezovali; njih, ki so zašle, niste nazaj pripeljavali; kar je bilo izgubljenega, niste iskali, temuč trdo in nemilo ste jim gospodovali« (Ezekiel 34:2-4).

¹⁰ Judovski verski voditelji prvega stoletja so bili enako trdosrčni kakor ti politični pastirji (Lukež 11:47-52). Jezus je to ponazoril s pripovedjo o Judu, ki so ga oropali, pretepli in ga polmrtvega pustili ob poti. Mimo je prišel izraelski duhovnik, toda ko je videl Juda, je šel mimo po nasprotni strani ceste. Levit je storil enako. Potem pa je prišel mimo Neizraelec, preziran Samarijan, in se žrtve usmilil. Povil mu je rane, ga na živinčetu odpeljal v gostišče in poskrbel zanj. Plačal je gostilničarju in dejal, da se bo vrnil plačat morebitne dodatne stroške (Lukež 10:30-37).

11., 12. a) Kako je hudobnost verskih voditeljev dosegla višek v Jezusovem času? b) Kaj so Rimljani naposled storili verskim voditeljem?

¹¹ Verski voditelji Jezusovega časa so bili tako pokvarjeni, da so, ko je Jezus obudil Lazarja od mrtvih, višji duhovniki in farizeji sklicali veliki zbor in dejali: »Kaj čemo storiti? kajti ta človek [Jezus] dela veliko čudežev. Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj; in pridejo Rimljani in nam vzemo i zemljo i narod« (Janez 11:47, 48). Ni jim bilo mar dobrega, ki ga je Jezus storil v korist mrtvega. Bili so v skrbeh zaradi svojega položaja. Zato so se ,od tega dne [. . .] posvetovali, kako naj ga [Jezusa] umore‘ (Janez 11:53).

¹² Hudobija višjih duhovnikov je bila še večja, ko so se ,posvetovali, da bi tudi Lazarja umorili; ker so mnogi izmed Judov hodili tja zavoljo njega in so sprejemali vero v Jezusa‘ (Janez 12:10, 11). Njihova sebična prizadevanja za zaščito svojega položaja so bila brez uspeha, saj jim je Jezus rekel: »Hiša vaša [bo] zapuščena« (Matevž 23:38). V izpolnitev teh besed so v tisti generaciji prišli Rimljani in jim vzeli »i zemljo i narod« pa tudi življenje.

Ljubeči pastirji v krščanski občini

13. Koga je Jehova obljubil poslati, da bo pasel njegovo čredo?

¹³ Na mesto krutih, sebičnih pastirjev bo Jehova postavil Dobrega pastirja, Jezusa, da bo skrbel za Njegovo čredo. Prav tako je obljubil, da bo postavil ljubeče podpastirje, da bi skrbeli za ovce: »Postavim [jim] pastirje, ki jih bodo pasli; in ne bodo se več bale« (Jeremija 23:4). Torej se tudi danes, kakor v krščanskih občinah prvega stoletja, ,po mestih postavlja starešine‘ (Titu 1:5, EI). Ti duhovno starejši možje, ki ustrezajo zahtevam, opisanim v Svetem pismu, naj torej ,pasejo čredo Božjo‘ (1. Petrov 5:2; 1. Timoteju 3:1-7; Titu 1:7-9).

14., 15. a) Kakšno stališče je bilo učencem težko razviti? b) Kaj je naredil Jezus, da bi jim pokazal, da morajo biti starešine ponižni služabniki?

¹⁴ Starešine morajo v skrbi za ovce do njih imeti »pred vsem [. . .] iskreno ljubezen« (1. Petrov 4:8). Toda Jezusovi učenci so se morali, ker so bili preveč zaskrbljeni zaradi ugleda in položaja, to še naučiti. Ko je tako mati dveh učencev Jezusu rekla: »Reci, naj sedita ta dva moja sina, eden na desnici in drugi na levici tvoji, v tvojem kraljestvu,« so se drugi učenci razjezili. Jezus jim je rekel: »Knezi narodov tem gospodujejo in da jih velikaši siloma vladajo. Ne bode pa tako med vami: ampak kdorkoli hoče postati velik med vami, bodi vam služabnik, in kdorkoli hoče biti prvi med vami, bodi vam hlapec.« (Matevž 20:20-28)

¹⁵ Ob neki drugi priložnosti, ko so se učenci »med seboj prepirali, kdo da je največji«, jim je Jezus rekel: »Če kdo hoče biti prvi, bodi najzadnji od vseh in vsem služabnik« (Marko 9:34, 35). Ponižnost uma in pripravljenost služiti sta morala postati del njihove osebnosti. Pa vendar so imeli učenci še naprej težave s takšnimi zamislimi, saj se je prav na noč pred Jezusovo smrtjo, ob njegovi zadnji večerji, med njimi vnel »prepir«, kdo je največji! To se je zgodilo kljub temu, da jim je Jezus pokazal, kako mora starešina služiti čredi; ponižal se je in jim umil noge. Rekel je: »Če sem [. . .] jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, ste dolžni tudi vi drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam dal namreč, da tudi vi delajte tako, kakor sem jaz vam storil« (Lukež 22:24; Janez 13:14, 15).

16. Kaj je o najpomembnejši lastnosti starešin pisal Watch Tower 1899?

¹⁶ Jehovove priče so vedno učili, da morajo biti starešine takšni. Pred skoraj sto leti, 1. aprila 1899, je Watch Tower opozoril na Pavlove besede iz Prvega lista Korinčanom 13:1-8 in zatem rekel: »Apostol je razločno pokazal, da znanje in govorništvo nista najvažnejša preizkusa, temveč ljubezen, ki prežema srce in se kaže na vsej življenjski poti ter spodbuja in žene naše umrljivo telo — to je pravi preizkus, pravi dokaz našega božanskega odnosa. [. . .] Glavna lastnost, ki naj bi jo iskali v vsakem, ki je sprejet kot služabnik cerkve in ki služi svetim stvarem, je predvsem in najprej duh ljubezni.« Poudaril je, da možje, ki ne bi ponižno služili iz ljubezni, »niso varni učitelji in bodo verjetno storili več škode kot dobrega«. (1. Korinčanom 8:1)

17. Kako Biblija poudarja lastnosti, ki jih morajo imeti starešine?

¹⁷ Starešine torej nad ovcami ne smejo ,gospodovati‘ (1. Petrov 5:3). Nasprotno, prednjačiti morajo v ,medsebojni blagosti, milosrčnosti‘ (Efežanom 4:32). Pavel je poudaril: »Oblecite torej kot izvoljeni Božji, sveti in ljubljeni, srčno usmiljenje, blagovoljnost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost; [. . .] vrhu vsega tega pa oblecite ljubezen, ki je popolnosti vez« (Kološanom 3:12-14).

18. a) Kakšen dober zgled v ravnanju z ovcami je dal Pavel? b) Zakaj starešine ne smejo prezreti potreb ovc?

¹⁸ Pavel se je to naučil, rekoč: »Ampak bili smo krotki sredi vas, kakor pač dojka goji otroke svoje: prav tako, milo hrepeneč po vas, nas je bila volja, ne samo podati vam evangelij Božji, ampak tudi duše svoje, ker smo si vas jako priljubili« (1. Tesaloničanom 2:7, 8). Skladno s tem je dejal: »Tolažite malodušne, podpirajte slabotne, bodite potrpežljivi z vsemi« (1. Tesaloničanom 5:14, EI). Neglede na to, s kakšnim problemom bi se ovce morda obrnile na starešine, si morajo ti zapomniti, kar piše v Pregovorih 21:13: »Kdor si maši ušesa pred vpitjem siromaka, bo tudi sam vpil, a nihče ga ne usliši.«

19. Zakaj so ljubeči starešine blagoslov in kako se na takšno ljubezen odzivajo ovce?

¹⁹ Starešine, ki ljubeče pasejo čredo, so ovcam blagoslov. V Izaiju 32:2 je bilo napovedano: »Mož bode kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnjijo, kakor potoki vodá na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi.« Srečni smo, ko vemo, da mnogo starešin danes ustreza tej čudoviti podobi osvežitve. Naučili so se držati naslednjega načela: »Z bratovsko ljubeznijo srčno ljubite drug drugega; v spoštovanju dajajte prednost drug drugemu« (Rimljanom 12:10). Kadar starešine kažejo takšno ljubezen in ponižnost, jim ovce vračajo tako, da ,imajo zaradi njihovega dela do njih največje spoštovanje in ljubezen‘ (1. Tesaloničanom 5:12, 13).

Spoštujte prosto voljo

20. Zakaj morajo starešine spoštovati prosto voljo?

²⁰ Jehova je ljudi ustvaril s prosto voljo zato, da bi se lahko sami odločali. Starešine morajo sicer res svetovati in karati, ne smejo pa biti pokrovitelji življenja ali vere drugega. Pavel je dejal: »Ne da gospodujemo veri vaši, temuč sodelavci smo za radost vašo; kajti z vero stojite« (2. Korinčanom 1:24). Da, »vsak [. . .] bo nosil svoje breme« (Galatom 6:5). Jehova nam je dal znotraj meja svojih zakonov in načel precej svobode. Starešine bi se tako morali ogibati postavljanja pravil, če ne gre za kršenje svetopisemskih načel. Morali bi se upirati tudi vsakršnemu nagibu, da bi svoja osebna mišljenja predstavljali kot dogme ali da bi se jim na pot postavljal lastni jaz, kadar se kdo ne bi strinjal s takšnimi nazori. (2. Korinčanom 3:17; 1. Petrov 2:16)

21. Kaj se naučimo iz Pavlovega stališča do Filemona?

²¹ Bodite pozorni na to, kakšen je bil Pavel, ko je bil v rimskem zaporu, do Filemona, krščanskega lastnika sužnja v Kolosih v Mali Aziji. Filemonov suženj z imenom Onezim je pobegnil v Rim, postal kristjan in pomagal Pavlu. Pavel je Filemonu pisal: »Jaz bi ga bil rad obdržal pri sebi, da bi mi zate služil v sponah evangelija; toda brez tvojega privoljenja nisem hotel ničesar storiti, da dobrota tvoja ne bode kakor po sili, ampak prostovoljna« (Filemonu 13, 14). Pavel je Onezima vrnil, Filemona pa prosil, naj z njim ravna kot s krščanskim bratom. Pavel je vedel, da čreda ni njegova; čreda je Božja. Ni bil njen gospodar, temveč služabnik. Pavel Filemonu ni ukazoval; spoštoval je njegovo prosto voljo.

22. a) Kako bi morali starešine razumeti svoj položaj? b) Kakšno organizacijo razvija Jehova?

²² Bolj ko organizacija raste, več je postavljenih starešin. Tako ti, kakor tudi bolj izkušeni starešine, morajo razumeti, da je njihov položaj v ponižnem služenju. Tako bo organizacija, ki jo Bog pomika proti novemu svetu, še naprej rasla, kot hoče on — dobro organizirana, ne da bi za učinkovitost žrtvovala ljubezen in sočutje. Njegova organizacija bo tako postajala vse bolj privlačna ovcam podobnim ljudem, ki bodo v njej videli dokaz, da »tem, ki Boga ljubijo, vse služi v dobro«. To se tudi pričakuje od organizacije, ki temelji na ljubezni, saj »ljubezen nikoli ne mine«. (Rimljanom 8:28; 1. Korinčanom 13:8)

Kako bi odgovorili?

◻ Kako Biblija opiše skrb, ki jo ima Jehova do svojega ljudstva?

◻ Kakšno vlogo ima v skrbi za Božjo čredo Jezus?

◻ Katero glavno značilnost morajo imeti starešine?

◻ Zakaj morajo starešine upoštevati prosto voljo ovc?

[Slika na strani 16]

Jezus, »dobri pastir«, je kazal sočutje

[Slika na strani 17]

Pokvarjeni verski voditelji so kovali smrtno zaroto proti Jezusu