Sreda, 27. marec
Naj vam bo Kraljestvo vedno na prvem mestu v življenju. (Mat. 6:33)
Ko je Jezus umrl, so bili učenci zelo žalostni. Niso samo izgubili ljubljenega prijatelja, ampak se jim je tudi zdelo, da nimajo nobenega upanja več. (Luk. 24:17–21) Toda kasneje se jim je prikazal Jezus in si vzel čas, da jim je pomagal razumeti svojo vlogo pri izpolnitvi svetopisemskih prerokb. Dal jim je tudi pomembno delo. (Luk. 24:26, 27, 45–48) Takrat ko se je dvignil v nebesa, se je žalost učencev že spremenila v veliko veselje. Ker so vedeli, da je njihov Gospod živ in da jim bo pomagal opraviti novo nalogo, so bili veseli. Zaradi tega veselja so lahko neprenehoma hvalili Boga. (Luk. 24:52, 53; Apd. 5:42.) Da bi lahko posnemali Jezusove učence, moramo imeti Božje kraljestvo na prvem mestu v življenju. Čeprav za to, da neprenehoma služimo Jehovu, potrebujemo zdržljivost, nam on obljublja, da nas bo za to bogato blagoslovil. (Preg. 10:22) (w23.01 str. 30, odst. 15–str. 31, odst. 16)
Spominsko branje Biblije: (Dogodki čez dan: 16. nisan) Marko 16:2–8
Četrtek, 28. marec
V prah se boš vrnil. (1. Mojz. 3:19)
Prav gotovo ne želimo narediti iste napake, kot sta jo Adam in Eva. Zato se moramo še naprej učiti o Jehovu, ceniti njegove lastnosti in se truditi razumeti, kako razmišlja. Tako ga bomo imeli še bolj radi. Razmislimo o Abrahamu. Res je imel rad Jehova in se mu ni upiral, tudi ko je težko razumel njegove odločitve. Trudil se ga je še bolje spoznati. Ko je na primer izvedel, da se je Jehova odločil uničiti Sodomo in Gomoro, ga je bilo najprej strah, da bo »Sodnik vse zemlje« pravične uničil skupaj s hudobnimi. To se mu je zdelo nemogoče, zato je Jehovu ponižno postavil več vprašanj, ta pa mu je potrpežljivo odgovarjal. Nazadnje je Abraham spoznal, da Jehova preiskuje srce vsakega posameznika in da nikoli ne kaznuje pravičnega skupaj s hudobnim. (1. Mojz. 18:20–32) (w22.08 str. 28, odst. 9, 10)
Petek, 29. marec
Zaupanja vreden človek zna zaupne zadeve držati zase. (Preg. 11:13)
Upravitelj Nehemija je leta 455 pr. n. št., zatem ko je obnovil jeruzalemsko obzidje, iskal zanesljive moške, ki bi dobro skrbeli za mesto. Med drugim je izbral Hananija, ki je bil nadzornik utrdbe. Sveto pismo pravi, da »je bil zelo zanesljiv človek in je bolj kot mnogi drugi spoštoval pravega Boga«. (Neh. 7:2) Ljubezen do Jehova in strah, da mu ne bi ugajal, sta ga spodbujala, da je resno vzel vsako nalogo, ki jo je dobil. Ti lastnosti tudi nam pomagata, da smo zanesljivi pri tem, ko služimo Bogu. Poglejmo zgled Tihika, zaupanja vrednega sodelavca apostola Pavla. Pavel se je zanašal nanj in je zanj rekel, da je »Gospodov zvesti služabnik«. (Efež. 6:21, 22) Zaupal mu je, da je bratom in sestram v Efezu in Kolosah prinesel pismo ter jih spodbujal in tolažil. Tihik nas spominja na zveste in zanesljive brate, ki danes skrbijo za naše duhovne potrebe. (Kol. 4:7–9) (w22.09 str. 9, odst. 5–str. 10, odst. 6)