Mladi sprašujejo:
Zakaj se zlahka razjezim?
»Kadar se razjezim, pobesnim, in takrat je najbolje, da ni nikogar blizu. ... Oblije me rdečica. Včasih enostavno kričim.« (11-letni Evan)
SESTRA ti je uničila najljubšo bluzo. Pri izpraševanju te je učitelj nepošteno ocenil. Sušilec za lase ne dela ravno takrat, ko ga najbolj potrebuješ. Takšne motnje, krivičnosti in nelagodnosti pri mnogih mladih izzovejo močno jezo.
V članku časopisa Health dr. Georgia Witkin-Lanoil pojasnjuje: »Ko možgani reagirajo ne nek dogodek, ki vas je razkačil, se razvname avtonomni živčni sistem. Adrenalin, ki se sprosti iz sredice nadledvičnih žlez, prične pritekati v krvni obtok in pospeši bitje srca ter dihanje, spodbuja pa tudi sprostitev nakopičenih zalog energije v obliki sladkorja.«
In kakšne so posledice? »Dejanja, ki jih storimo pod vplivom lastnega adrenalina,« nadaljuje dr. Witkin-Lanoil, »so pogosto pretirane reakcije. Kričimo, izgovarjamo sovražne polresnice, udarjamo, sramotimo, uničujemo ali pa naglo zapustimo prizorišče.« V članku časopisa Teen je podobno rečeno, da lahko jeza »povzroči, da izgovoriš, česar nisi hotel, izgubiš svoje prijatelje — povzroči pa lahko tudi notranjo telesno bolečino.«
Ali si se že kdaj razjezil ali ‚izgubil živce‘? Tedaj nisi edini. Kot večina med nami, si se tudi ti najbrž zatem počutil precej neumno in se spraševal: ‚Le zakaj sem to storil?‘ Se je vse to splačalo?
Zakaj se jezimo
Delni razlog, zakaj se občasno razjezimo, tiči v tem, da smo narejeni »po Božji podobi«. (1. Mojzesova 1:27) Tudi Bog se lahko razjezi! Apostol Pavel je, na primer, izjavil: »Božja jeza se namreč razodeva iz nebes nad vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki s svojo krivičnostjo dušijo resnico.« (Rimljanom 1:18, JP)
Upoštevaj tudi, da je Jehovina jeza posledica ljubezni do pravičnosti in pravice. Bog se ne jezi zato, ker bi ‚izgubil živce.‘ On nadzoruje svojo jezo in jo izraža na pravičen način. Ko je sprijeni svet uničil v splošnem potopu ni izgubil nadzora nad razmerami. Namesto tega je obvaroval »Noeta, enega od osmih.« (2. Petrovo 2:5, JP) Jehovo se torej lahko opiše kot Boga, ki je »poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici.« (2. Mojzesova 34:6)
V nas je ‚vgrajen‘ občutek za pravičnost, kajti Bog nas je ustvaril po svoji podobi. Kadar z nami nepošteno ali krivično ravnajo, je povsem naravno, da v nas narašča jeza. To se je zgodilo številnim Bogu predanim ljudem v biblijskih časih.
Na primer, Mojzes, voditelj izraelskega naroda, se je razjezil, ko je nekoliko mož izzvalo upor proti njemu. (4. Mojzesova 16:1, 15) In celo Jezus Kristus se je razjezil! Ko je videl, da ljudje trgujejo v Božjem templju, ki je bil namenjen čaščenju, je ogorčeno zapovedal: »Spravite proč vse to in ne delajte tržnice iz hiše mojega Očeta.« (Janez 2:13–16, JP) Upravičena jeza torej za kristjana ni nič napačnega.
Na žalost pa se večinoma ne razjezimo zaradi pravičnosti, temveč zato ker Biblija pravi, da smo v »oblasti greha.« Piše še: »Ni pravičnega, niti enega ne.« (Rimljanom 3:9, 10) Torej so naša lastna nepopolnost – in napake drugih – možni vzrok razočaranja. »Včasih ti gredo ljudje preveč na živce,« pravi mlada Stefani.
Toda pogosto se razjezimo brez vzroka! Za razliko od Jehove, ki vidi vse, imamo mi le omejen vpogled v določeno zadevo. (Hebrejcem 4:12, 13) Na primer, Salomon je ugotovil, da »zbadljiva beseda zbuja jezo.« (Pregovori 15:1) Včasih je takšna »beseda« izrečena nehote, šala ob nepravem času ali pa šaljiva zbadljivka. Če se tega ne zavedamo, vzkipimo.
Končno je tu še dejstvo, da so značaji ljudi različni, in nekateri so, kot izgleda, bolj nagnjeni k jezi kot drugi. Kot mladi ljudje pa se šele učite obvladovati vse nove želje in potrebe, ki jih s seboj prinaša puberteta. Morda nimaš dovolj zaupanja vase, in si pretirano občutljiv na kritiziranje. Dokler v določeni meri ne postaneš gospodar svojih občutkov, si ranljiv za izzivanje – še posebej v krogu družine. »Jezim se na svojo sestro,« priznava 15-letna Lorie. »Dobro ve, kako me lahko izzove, kadar reče kaj nespametnega ali pa popravlja vsako besedo, ki jo izrečem.« Podobna napetost se lahko pojavi med tabo in tvojimi starši.
Torej je res, da te lahko prav vse razjezi, če to dopustiš. Vprašanje pa glasi: Kako obvladuješ ta občutek jeze?
Naj se jeza razkadi
Knjiga Reaching Your Teenager opaža, da »mnogi ljudje ne vedo, kako bi svojo jezo razumno sprostili. »Nekateri se prično kujati kot otroci, drugi postanejo nasilni, bodisi z besedami ali dejanji. Drugi izgledajo navzven hladni, znotraj pa jim prekipeva. Kot je dejala neka mlada ženska: »Kadar se razjezim, ne kričim, postanem hladna in nezgovorna.« Zopet drugi sedejo za volan svojega avtomobila in med vožnjo dajo duška svoji jezi.
Če damo duška svoji jezi, je to le redkokdaj tvorno. Prof. Garry Schwartz z univerze Yale trdi, da srd ‚močneje in dolgotrajneje vpliva na srce od drugih občutkov, tudi strahu.‘ Dr. Redford B. Williams mlajši, z univerze Duke, pravi: »Številne raziskave dajo slutiti, da se lahko veliko množino prezgodnjih smrti poveže s sovražnostjo.« Gotovo ne more biti zdravo, če imaš navado, da ob vsakem izzivanju ‚pokažeš zobe.‘ »Srce mirno je življenje vsemu telesu,« pravi star pregovor. (Pregovori 14:30)
Nadalje nebrzdana jeza situacijo pogosto le še poslabša. Spomni se biblijskega poročila o dveh bratih, Simonu in Leviju; njuna sestra je bila posiljena. Razumljivo je, da sta se precej razjezila zaradi tega! Biblija pravi, da sta dogodke usmerjala tako, da bi lahko brez usmiljenja umorila mladeniča, ki je bil odgovoren za to posilstvo, ubila pa sta tudi vse moške iz njegove družine in someščane. (1. Mojzesova 34. poglavje.)
Mnogo let kasneje se je njun oče na smrtni postelji spomnil tega nasilnega dejanja. Ali ju je pohvalil za maščevanje? Nasprotno, preklel je njuno jezo, ker je bila kruta in njuno togoto, ker sta ravnala prenagljeno.« (1. Mojzesova 49:7, NS) Da, to kar sta storila, ker sta izgubila živce, je bilo hujše od izziva, ki ju je na to navedel! Ničesar tvornega nista naredila, le svoj ugled sta uničila.
Zato ni čudno, da pregovor pravi: »Mož nagle jeze napravlja neumnost.« (Pregovori 14:19) Redko kdo razmišlja in ravna razsodno, kadar je izzvan. Redkokdaj bo raztogotena oseba po krščansko poravnala napake. Zato so resnične besede biblijskega pisca Jakoba: »Kajti v jezi človek ne uresničuje svoje pravičnosti.« (Jakob 1:20, JP) Izbruhi jeze, psovanje in sramotenje drugih ter kujanje, je vse prej kot pa ustvarjalnost in ne splača se tako obnašati.
Včasih se ti res zdi najbolje, da se jeze znebiš tako, da na osebo, ki te je razjezila, vsiplješ ploho besed. Toda takšen izbruh običajno obžaluješ – še posebej, če gre za tvojega delodajalca, učitelja ali roditelja! (Primerjaj Propovednik 10:4.) V Pregovorih 29:11 je zato rečeno: »Ves svoj gnev izliva bedak (ko izgublja živce), modri pa ga zadržuje in miri.«
[Poudarjeno besedilo na strani 20]
Lastna nepopolnost – in napake drugih – sta možna vzroka razočaranj
[Slika na strani 21]
Ali se splača jeziti?