Kako znanost vpliva na naše življenje

V nekem slovarju piše, da je znanost »sistematično preučevanje narave, obnašanja snovi in fizičnega vesolja, vse to pa temelji na opazovanjih, poskusih in meritvah«. To pa je težko in pogosto mučno delo. Znanstveniki se s poskusi in opazovanji trudijo tedne, mesece ali pa celo leta. Včasih njihova prizadevanja ne obrodijo nobenih rešitev, toda velikokrat njihova odkritja koristijo človeštvu. Poglejmo si nekaj primerov.

Neko evropsko podjetje je iz trde plastike in naprednih filtrov naredilo napravo, s katero lahko človek pije onesnaženo vodo, ne da bi zaradi tega zbolel. Tovrstne naprave uporabljajo, ko pride do naravne katastrofe. Uporabili so jih denimo leta 2010, ko je Haiti prizadel potres.

Visoko nad Zemljo je mreža satelitov, ki tvorijo sistem, ki se imenuje Globalni navigacijski sistem (GPS). Prvotno so GPS izdelali za uporabo v vojski, vendar je danes v pomoč voznikom, pilotom, ladijskim navigatorjem in celo lovcem ter pohodnikom, da najdejo pravo pot. Hvaležni smo znanstvenikom, ki so izumili GPS, saj tako lažje pridemo do željenega cilja.

Ali uporabljate mobilni telefon, računalnik ali internet? Ali vam je napredna medicina pomagala, da ste si izboljšali zdravje ali pa se pozdravili kake bolezni? Ali potujete z letalom? Če da, uporabljate nekatere dosežke znanosti, s katerimi ta koristi celotnemu človeštvu. Znanost v mnogih pogledih pozitivno vpliva na naše življenje.

V prizadevanju, da bi si razširili obzorje, sodobni znanstveniki temeljito raziskujejo naravo. Jedrski fiziki se ukvarjajo z notranjim delovanjem atoma, medtem ko astrofiziki skušajo izvedeti, kaj se je zgodilo pred milijardami let, da bi lahko razumeli nastanek vesolja. Ko znanstveniki raziskujejo v globino in daljavo ter sežejo celo na področja, ki se jih ne da videti niti otipati, nekateri od njih menijo, da bi morali najti svetopisemskega Boga, če bi ta obstajal.

Nekateri ugledni znanstveniki in filozofi pa gredo še korak dlje. Vztrajajo pri tem, kar je znanstveni pisec Amir D. Aczel imenoval »znanstveni dokaz proti obstoju Boga«. Neki svetovno znan fizik je denimo trdil, da »pomanjkanje dokazov za to, da bi kateri koli Bog imel pomembno vlogo v vesolju, brez dvoma dokazuje, da takšen bog ne obstaja«. Drugi pa o dejanjih svetopisemskega Boga govorijo kot o »čarovniji« ali »nadnaravni prevari«.a

Toda vprašati bi se morali: »Ali je znanost dovolj dobro raziskala svet narave, da bi lahko prišla do končnega sklepa?« Preprost odgovor je ne. Čeprav je znanost zelo napredovala, pa mnogi znanstveniki priznavajo, da obstaja še veliko neznanega in morda nedoumljivega. »Nikoli ne bomo vsemu prišli do dna,« je glede razumevanja narave rekel fizik in Nobelov nagrajenec Steven Weinberg. Profesor Martin Rees, kraljevi astronom v Veliki Britaniji, je napisal: »Morda obstajajo stvari, ki jih ljudje ne bomo nikoli razumeli.« Resnica je, da mnoge stvari v naravi, vse od drobcene celice pa do prostranega vesolja, sodobna znanost ne more razumeti. Bodite pozorni na naslednje primere:

• 

  Biologi ne razumejo povsem procesov, ki potekajo v živih celicah. Kako celice porabljajo energijo, kako tvorijo beljakovine in kako se delijo, so vprašanja, na katera znanost še ne zna popolnoma odgovoriti.

• 

  Gravitacija vpliva na nas vsako sekundo slehernega dneva. Vendar fizikom še vedno predstavlja uganko. Ne razumejo popolnoma, kako nas takrat, ko skočimo, gravitacija vleče nazaj k tlom in kako drži Luno v orbiti okoli Zemlje.

• 

  Kozmologi menijo, da okoli 95 odstotkov tega, kar sestavlja vesolje, ne moremo z znanstvenimi napravami niti videti niti zaznati. To čudno sestavino delijo na dve kategoriji – na temno snov in temno energijo. Njuna prava narava ostaja neznanka.

Obstajajo pa še druge neznanke, ki begajo znanstvenike. Zakaj je to pomembno? Priljubljen znanstveni pisec je omenil: »Stvari, ki jih ne poznamo, je veliko več kot stvari, ki jih poznamo. Znanost bi morala v človeku vzbuditi globoko spoštovanje in željo po raziskovanju, ne pa ozkoglednosti.«

Torej, če se sprašujete, ali bo znanost izpodrinila Sveto pismo in odpravila vero v Boga, razmislite o naslednjem: Če so si genialni znanstveniki z vsemi svojimi zelo zmogljivimi napravami pridobili le omejeno razumevanje narave, ali bi bilo potemtakem logično kar takoj zavrniti nekaj, kar ni na dosegu znanosti, da bi lahko znanstveniki to raziskali? Ravno glede tega Encyclopedia Britannica na koncu obsežnega članka o zgodovini in razvoju astronomije sklene: »Po skoraj 4000 letih astronomije nam vesolje ni prav nič manj čudno, kakor je bilo po vsej verjetnosti že Babiloncem.«

Jehovove priče spoštujemo pravico vsakega posameznika, da se sam odloči, kaj bo glede tega verjel. Trudimo se upoštevati svetopisemski nasvet: »Naj bo vaša razumnost znana vsem ljudem.« (Filipljanom 4:5) Vabimo vas, da v duhu te svetopisemske vrstice raziščete, kako se znanost in Sveto pismo skladata in dopolnjujeta.