9. poglavje
Kaj se zgodi z našimi ljubljenimi, če ti umrejo?
1. Kako se počutijo ljudje, ko jim umre kdo od ljubljenih?
»ČLOVEK ob smrti ljubljene osebe trpi, ker se s smrtjo vse izgublja v nekakšno nedojemljivo praznino.« To je izjavil nekdo, ko mu je umrl oče, nedolgo za tem pa še mati. Zaradi bolečine in občutka velike izgube mu je bilo, kakor da se »utaplja v čustvih«. Mogoče ste tudi vi že kdaj podobno trpeli. Morda ste se spraševali, kje so vaši ljubljeni in ali jih boste še kdaj videli.
2. Katera vprašanja glede smrti begajo ljudi?
2 Žalujočim staršem včasih kdo reče: »Bog si trga najlepše rožice, da bi jih imel pri sebi v nebesih.« Pa je temu res tako? Ali so naši ljubljeni, ki so umrli, šli v nekakšno duhovno področje? Ali so dosegli tako imenovano nirvano, ki naj bi bila stanje blaženosti, stanje brez vseh bolečin in želja? Ali so naši ljubljeni stopili skozi nekakšna vrata v nesmrtno življenje v raju? Ali pa se s smrtjo, kot pravijo drugi, začne večno mučenje za tiste, ki so užalili Boga? Ali lahko mrtvi vplivajo na naše življenje? Da bi na ta vprašanja dobili verodostojne odgovore, moramo pogledati v Božjo Besedo, Biblijo.
KAJ JE »DUH« V LJUDEH?
3. Kaj sta o mrtvih menila Sokrat in Platon in kako to vpliva na ljudi danes?
3 Starogrška filozofa Sokrat in Platon sta verjela, da mora biti v človeku nekaj že po naravi nesmrtnega – duša, ki preživi smrt in nikoli zares ne umre. To verjame danes na milijone ljudi po vsem svetu. In to prepričanje pogosto vzbuja v ljudeh ravno toliko strahu pred mrtvimi kot skrbi za njihovo dobro. Toda Biblija nas o mrtvih uči nekaj povsem drugega.
4. a) Kaj nam o duši pove Prva Mojzesova knjiga? b) Kaj je Bog vdahnil v Adama, da je ta oživel?
4 Pri premišljevanju o stanju mrtvih si moramo zapomniti, da naš praoče, Adam, duše ni imel. On je duša bil. Bog je s strahospoštljivim stvaritvenim dejanjem človeka – dušo – upodobil iz osnovnih zemeljskih elementov, potem pa vanj vdahnil »dih življenja«. V Prvi Mojzesovi knjigi 2:7 piše: »Tedaj upodobi GOSPOD Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.« Adama je torej pri življenju ohranjalo dihanje. Vendar pa Bog Adamu s tem, ko mu je dal dih življenja, ni zgolj vdahnil zraka v pljuča. Biblija govori o ‚življenjski sili‘, ki je dejavna v živih bitjih na zemlji. (1. Mojzesova 7:22, NW)
5., 6. a) Kaj je »življenjska sila«? b) Kaj se zgodi, ko »duh«, ki je omenjen v Psalmu 146:4, neha oživljati telo?
5 Kaj je »življenjska sila«? To je življenjska iskra, ki jo je Bog vnesel v Adamovo neživo telo. Ta sila pa se je potem ohranjala z dihanjem. Toda kaj je »duh«, omenjen v Psalmu 146:4? Ta vrstica o umrlem pravi: »Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.« Kadar so biblijski pisci uporabili besedo »duh« v tem pomenu, niso imeli v mislih duše, ki naj bi bila ločena od telesa in bi po njegovi smrti živela še naprej.
6 »Duh«, ki gre ob smrti iz ljudi, je življenjska sila, ki izvira od našega Stvarnika. (Psalm 36:9; Dejanja 17:28) Ta življenjska sila nima nobene značilnosti stvarjenja, ki ga oživlja, prav kakor se elektrika ne navzame nobene značilnosti naprav, katere poganja. Ob smrti človekov duh (življenjska sila) neha oživljati telesne celice, podobno kot žarnica ugasne, ko izklopimo električni tok. Ko življenjska sila neha ohranjati pri življenju človeško telo, človek – duša – umre. (Psalm 104:29; Propovednik 12:1, 7)
»V PRAH SE POVRNEŠ«
7. Kaj naj bi se zgodilo z Adamom, če Boga ne bi ubogal?
7 Jehova je grešnemu Adamu jasno razložil, kaj bo zanj pomenila smrt. Rekel je: »V potu obraza svojega uživaj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si bil vzet iz nje; kajti prah si in v prah se povrneš.« (1. Mojzesova 3:19) Kam naj bi se Adam povrnil? V zemljo, v prah, iz katerega je bil ustvarjen. Ko bi torej Adam umrl, bi enostavno nehal obstajati!
8. V čem ljudje kot duše niso višji od živali?
8 V tem se človeška smrt ne razlikuje od živalske. Tudi živali so namreč duše in poganja jih isti duh oziroma življenjska sila. (1. Mojzesova 1:24, NW) Modri Salomon nam v Propovedniku 3:19, 20 pravi: »Kakor te umrjo, umrjo tudi oni, in enak dih [duh, NW] imajo vsi, in človek [ko umre] nima prednosti proti živini; [. . .] vse je postalo iz prahu in vse se vrača zopet v prah.« Človek je sicer višji od živali, ker je bil ustvarjen po Božji podobi in tako odseva Jehovove lastnosti. (1. Mojzesova 1:26, 27) Vendar pa se ob smrti tako ljudje kot živali vrnejo v prah.
9. V kakšnem stanju so mrtvi in kam gredo?
9 Salomon je potem še natančneje razložil, kaj pomeni smrt, ko je rekel: »Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo [se ničesar ne zavedajo, NW].« Da, mrtvi ne vedo ničesar več. Zato je Salomon spodbudil: »Čvrsto se poprimi vsega, kar ti pride pod roko, da storiš z močjo svojo; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti [v šeolu, NW], kamor greš.« (Propovednik 9:5, 10) Kam gredo mrtvi? V šeol (hebrejsko šeʼóhl), splošni grob človeštva. Naši ljubljeni, ki so umrli, se ne zavedajo ničesar. Ne trpijo, niti ne morejo kakor koli vplivati na nas.
10. Zakaj lahko rečemo, da smrt ni nujno nekaj dokončnega?
10 Ali pa moramo mi in naši ljubljeni res živeti le teh nekaj let, potem pa za vedno nehati obstajati? Glede na to, kar piše v Bibliji, ne. Bog Jehova je namreč ob Adamovem uporu nemudoma poskrbel za vse potrebno, da bi razveljavil strašne posledice človekovega greha. Bog človeštvu ni namenil umiranja. (Ezekiel 33:11; 2. Petrov 3:9) Zato ni treba, da se s smrtjo za nas ali naše ljubljene vse konča.
»JE ZASPAL«
11. Kako je Jezus opisal stanje svojega mrtvega prijatelja Lazarja?
11 Jehova namerava nas in naše ljubljene umrle osvoboditi adamske smrti. Zato Božja Beseda o mrtvih govori, kot da spijo. Ko je na primer Jezus Kristus izvedel, da je njegov prijatelj Lazar umrl, je svojim učencem rekel: »Lazar, prijatelj naš, je zaspal; pa grem, da ga prebudim.« Ker učenci niso takoj doumeli pomena te izjave, je Jezus kar brez ovinkarjenja rekel: »Lazar je umrl.« (Janez 11:11, 14) Jezus je potem odšel v Betanijo, kjer sta Lazarjevi sestri Marta in Marija žalovali za svojim umrlim bratom. Ko je Jezus Marti rekel »Brat tvoj vstane«, je Marta izrazila svojo vero v to, da namerava Bog razveljaviti učinke smrti na človeško družino, ko je dejala: »Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan.« (Janez 11:23, 24)
12. Kaj je glede mrtvih upala žalujoča Marta?
12 Marta ni nič govorila o tem, da naj bi nesmrtna duša po smrti živela nekje drugje. Ni verjela v to, da bi se bil Lazar preselil v nekakšno duhovno področje in tam bival naprej. Verovala je v čudovito upanje, namreč v vstajenje od mrtvih. Razumela je, da je njen umrli brat Lazar nehal obstajati, ne pa da je nesmrtna duša izšla iz njegovega telesa. Edino zdravilo za njenega brata bi torej bilo vstajenje.
13. Kakšno moč je Bog podelil Jezusu in kako jo je ta dokazal?
13 Bog Jehova je za odkup človeštva pooblastil Jezusa Kristusa. (Ozea 13:14) Zato je Jezus na Martino izjavo dejal: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre.« (Janez 11:25) In to, da je od Boga res dobil moč obujanja, je dokazal tako, da je odšel k Lazarjevemu grobu in Lazarja, ki je bil že štiri dni mrtev, obudil. (Janez 11:38–44) Samo zamislite si radost tistih, ki so videli to ali pa katero od drugih vstajenj, ki jih je storil Jezus Kristus! (Marko 5:35–42; Lukež 7:12–16)
14. Zakaj sta vstajenje in nesmrtna duša nezdružljiva pojma?
14 Pomislite za trenutek: če bi nesmrtna duša preživela smrt, ne bi bilo treba nikogar obuditi od mrtvih oziroma ga oživiti. Prav nič prijazno ne bi bilo človeka, kakršen je bil Lazar, obuditi v nepopolno življenje na zemlji, če bi ta že prejel čudovito nebeško nagrado. Pravzaprav se v Bibliji izraz »nesmrtna duša« sploh nikjer ne pojavi. Ravno nasprotno, Sveto pismo pove, da človeška duša, ki greši, umre. (Ezekiel 18:4, 20) Biblija torej pokaže, da je vstajenje edino uspešno zdravilo proti smrti.
»VSI, KI SO V GROBIH«
15. a) Kaj pomeni izraz »vstajenje«? b) Zakaj Bogu Jehovu ne bo noben problem obujati posameznih ljudi?
15 Beseda, ki so jo Jezusovi učenci uporabljali za »vstajenje«, dobesedno pomeni »vstajati« oziroma »vzdigovati se«. Gre namreč za to, da nekdo vstane iz mrtvega stanja, da se tako rekoč vzdigne iz splošnega groba človeštva. Bog Jehova lahko brez težav obudi človeka. Zakaj? Ker življenje izvira od njega. Danes lahko ljudje posnamejo glasove ter podobe moških in žensk na videokaseto ter te posnetke gledajo tudi po njihovi smrti. Nedvomno si lahko potem tudi naš vsemogočni Stvarnik zapomni podrobnosti vsakega posameznika in obudi istega človeka, le da mu da drugo telo.
16. a) Kaj je Jezus obljubil glede vseh tistih, ki so v grobovih? b) Kaj bo odločalo o tem, kakšno se bo vstajenje izkazalo za posameznika?
16 Jezus Kristus je dejal: »Pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov [Jezusov] in pridejo ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja, in kateri so delali hudo, na vstajenje sodbe.« (Janez 5:28, 29) Vsi tisti, ki jih Jehova hrani v svojem spominu, bodo obujeni in poučeni o njegovih poteh. Za vse, ki bodo ravnali skladno s spoznanjem o Bogu, se bo vstajenje izkazalo za vstajenje življenja. Za tiste, ki bodo zavrnili Božje nauke in vladarstvo, pa se bo vstajenje izkazalo za vstajenje obsodilne sodbe.
17. Kdo bo obujen?
17 Obujeni bodo seveda vsi, ki so v Jehovovi službi hodili po poti pravičnosti. Ravno to vstajenjsko upanje je že mnogim dalo moči, da so mogli tudi v silovitem preganjanju zreti smrti v oči. Vedeli so, da jih Bog lahko obudi. (Matevž 10:28) Toda milijone drugih je umrlo, ne da bi pokazali, ali so se pripravljeni podrediti Božjim pravičnim merilom. Tudi ti bodo obujeni. Apostol Pavel je trdno prepričan o tem, kaj namerava Jehova glede tega storiti, rekel: »Imam upanje v Boga, [. . .] da bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.« (Dejanja 24:15)
18. a) Katero videnje o vstajenju je prejel apostol Janez? b) Kaj bo uničeno v ‚ognjenem jezeru‘ in kaj to »jezero« simbolizira?
18 Apostol Janez je prejel navdušujoče videnje o obujenih, ki stojijo pred Božjim prestolom. Potem pa je napisal: »Dalo je morje mrtve, ki so bili v njem, in smrt in smrtna država [had, NW] sta dali mrtve, ki so bili v njiju, in sojeni so bili, vsak po delih svojih. In smrt in smrtna država [had, NW] sta bili vrženi v jezero ognjeno. To je smrt druga, jezero ognjeno.« (Razodetje 20:12–14) Samo pomislite! Vsem mrtvim, ki jih Bog hrani v svojem spominu, se obeta, da bodo rešeni iz hada (grško háides) oziroma šeola, splošnega groba človeštva. (Psalm 16:10; Dejanja 2:31; oboje NW) Imeli bodo priložnost z dejanji pokazati, ali so pripravljeni služiti Bogu. Potem bosta ‚smrt in had‘ vržena v tako imenovano »jezero ognjeno«, ki je, tako kot ‚gehena‘, simbol popolnega uničenja. (Lukež 12:5, NW) Ko bo vstajenje dokončano, bo splošni grob človeštva izpraznjen in bo nehal obstajati. Kako tolažilno je iz Biblije spoznati, da Bog nikogar ne muči! (Jeremija 7:30, 31)
OBUJENI KAM?
19. Zakaj bodo nekateri ljudje obujeni v nebesa in kakšno telo jim bo Bog dal?
19 Omejeno število mož in žena bo obujenih v nebeško življenje. Kot Jezusovi sokralji in soduhovniki bodo pomagali odstranjevati vse učinke smrti, ki jo je človeštvo podedovalo od prvega človeka, Adama. (Rimljanom 5:12; Razodetje 5:9, 10) Koliko pa jih bo Bog vzel v nebesa, da bodo vladali s Kristusom? V Bibliji piše, da bo teh samo 144.000. (Razodetje 7:4; 14:1) Jehova bo vsakemu od teh obujenih dal duhovno telo, da bodo lahko živeli v nebesih. (1. Korinčanom 15:35, 38, 42–45; 1. Petrov 3:18)
20. Kaj bo doživelo poslušno človeštvo, med katerim bodo tudi obujeni?
20 Velika večina umrlih pa bo obujena na rajsko zemljo. (Psalm 37:11, 29, NW; Matevž 6:10) Eden od razlogov za to, da bodo nekateri obujeni v nebesa, je ta, da bo Bog po njih dovršil svoj namen z zemljo. Jezus Kristus in 144.000 bodo iz nebes postopoma vodili poslušno človeštvo nazaj k popolnosti, ki sta jo naša prastarša zavrgla. In med temi poslušnimi bodo tudi obujeni, kar je Jezus nakazal, ko je umirajočemu, ki je visel poleg njega, dejal: »Boš z menoj v raju.« (Lukež 23:42, 43)
21. Kaj se bo zgodilo s smrtjo, kot to povesta prerok Izaija in apostol Janez?
21 Na rajski zemlji ne bo več smrti, zaradi katere je danes vse človekovo prizadevanje prazno, ničevo. (Rimljanom 8:19–21, SSP) Prerok Izaija je napovedal, da bo Bog Jehova ‚požrl smrt za vekomaj‘. (Izaija 25:8) Apostol Janez pa je prejel videnje o času, ko poslušnega človeštva ne bosta več pestili bolečina in smrt. Da, »Bog sam bode med njimi, njih Bog, in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo«. (Razodetje 21:1–4)
22. Kako spoznanje o vstajenju vpliva na vas?
22 Jasni biblijski nauki odpravljajo zmedo glede tega, kaj se zgodi z umrlimi. V Svetem pismu jasno piše, da je smrt »najzadnji sovražnik«, ki bo uničen. (1. Korinčanom 15:26) Koliko moči in tolažbe lahko črpamo iz spoznanja o vstajenjskem upanju! In kako veseli smo lahko, da se bodo naši ljubljeni, ki so umrli in jih ima Bog v svojem spominu, prebudili iz smrtnega spanja ter bodo deležni vseh dobrot, katere Bog hrani za tiste, ki ga ljubijo! (Psalm 145:16) Ti blagoslovi bodo nastopili z Božjim kraljestvom. Toda kdaj naj bi to začelo vladati? Pa si poglejmo.
PREIZKUSITE, KOLIKO STE SPOZNALI
Kaj je duh, ki ga imamo ljudje v sebi?
Kako bi vi opisali stanje, v katerem so mrtvi?
Kdo bo obujen?
[Slika na strani 85]
Tako kot je Jezus poklical Lazarja iz groba, bo od mrtvih vstalo milijone ljudi
[Slika na strani 86]
Vse bo kipelo od veselja, ko bo ‚Bog požrl smrt za vekomaj‘