Kasneje, ko sta Kajn in Abel že dodobra zakoračila v zrela leta, sta darovala Jehovu vsak svojo daritev. Ker je bil Abel pastir, ni bilo nič presenetljivega, da je daroval »od prvencev črede svoje in od njih tolšče«. Kajn pa je ponudil »od sadu zemeljskega«. Jehova je sprejel Abelovo žrtev, »a na Kajna in na daritev njegovo se ne ozre«. (1. Mojzesova 4:3–5) Zakaj ne?

Nekateri poudarjajo to, da je Abel žrtvoval od »prvencev črede svoje«, medtem ko je Kajn žrtvoval zgolj od »sadu zemeljskega«. (Poudarili mi.) Toda vprašljiva ni bila kakovost darovanega pridelka, kajti poročilo pravi, da se je Jehova ozrl »na Abela in na daritev njegovo«, ni pa se ozrl »na Kajna in na daritev njegovo«. (Poudarili mi.) Jehova je torej prvenstveno gledal častilčevo srce. In kaj je videl? V Listu Hebrejcem 11:4 piše, da je Abel daroval »po veri«. Kajn očitno ni imel vere, ki je Abelovo žrtev delala sprejemljivo.

Ob tem je vredno omeniti tudi to, da je Abelova daritev zajemala prelitje krvi. Abel je morda prav sklepal, da bo Božja obljuba glede semena, ki mu bo strta peta, pomenila žrtvovanje življenja. Abelova daritev bi bila tako prošnja za spravo in izraz vere v to, da bo Bog ob primernem času priskrbel spravno žrtev za grehe.

Biblija ne poroča o tem, kako je Jehova pokazal, da Abelovo žrtev odobrava. Nekateri menijo, da je to požrl ogenj iz nebes. Naj je bilo tako ali drugače, Kajn se je ob spoznanju, da je bila njegova daritev zavrnjena, ,silno raztogotil in upadlo je obličje njegovo‘. (1. Mojzesova 4:5) Kajn je začel toniti v nesrečo.