Človeške rase

Definicija: Pojem rase rabimo tule v pomenu delitve človeštva po karakterističnih odmerkih nekaterih kombinacij telesnih potez, ki se dedujejo in so zadostne, da lahko glede nanje ločimo tip človeka. Pripomniti pa je treba, da se pripadniki različnih ras lahko med seboj poročajo in imajo otroke, kar kaže, da so v resnici vsi istega ”rodu“, vsi so člani človeške družine. Posamezne rase so torej le odraz vseh možnih variacij človeške družine.

Od kod izvirajo različne rase?

1. Mojz. 5:1, 2; 1:28: ”Tisti dan, ko je Bog ustvaril človeka, po svoji podobi ga je naredil; moža in ženo ju je ustvaril, in blagoslovil ju je ter ju imenoval Adam tisti dan, ko sta bila ustvarjena.“ ”In blagoslovi ju Bog, in reče jima Bog: Plodita in množita se in napolnita zemljo.“ (Vse človeštvo torej poteka od prvega človeškega para, Adama in Eve.)

Ap. dela 17:26: ”In [Bog] je naredil, da iz ene krvi [Adamove] ves rod človeški prebiva po vsem licu zemlje.“ (Ne glede na to, katere rase je kak narod, vsi potekajo od Adama.)

1. Mojz. 9:18, 19: ”Sinovi Noetovi, ki so izšli iz ladje, so bili: Sem in Ham in Jafet . . . Ti trije so bili sinovi Noetovi, in od teh se je naselila vsa zemlja.“ (Ko je Bog uničil brezbožni svet s svetovnim potopom v Noetovih dneh, se je novo človeštvo z vsemi rasami, ki jih danes poznamo, namnožilo iz Noetovih treh sinov in njihovih žena.)

Ali sta bila Adam in Eva samo alegorija (izmišljeni osebi)?

Biblija takšnega gledišča ne podpira; glej glavni naslov ”Adam in Eva“.

Kje je Kajn dobil ženo, če je bila takrat samo ena družina?

1. Mojz. 3:20: ”Adam je dal ime ženi svoji Eva, zato ker je ona mati vseh živečih.“ (Vse človeštvo je torej potomstvo Adama in Eve.)

1. Mojz. 5:3, 4: ”Adam pa je živel trideset in sto let in rodil sina po svoji podobi, po svoji sličnosti, in ga je imenoval Seta. In bilo je dni Adamovih, potem ko je rodil Seta, osemsto let, in rodil je sinove in hčere.“ (Eden izmed Adamovih sinov je bil Kajn in ena izmed Adamovih hčera je morala postati Kajnova žena. V tistem času človeške zgodovine, ko je bilo človeštvo še izredno telesno zdravo in vitalno, kar je razvidno tudi iz njihove dolžine življenja, je bila možnost prenosa okvar, kot posledice poroke z bližnjimi sorodniki, zelo majhna. Po nekako 2500 letih človeške zgodovine, ko se je človekovo telesno stanje zelo poslabšalo, je Jehova dal Izraelcem zakon, ki je prepovedoval krvoskrunstvo.)

1. Mojz. 4:16, 17: ”Kajn torej odide izpred obličja Gospodovega in se naseli v deželi Nodi, vzhodno od Edena. In spozna [v spolnem pogledu; ”legel k svoji ženi“, NE] Kajn ženo svojo, in je spočela in rodila Enoha.“ (Upoštevaj, da Kajn ni srečal svoje žene v deželi, kamor je zbežal, kot da bi bila iz kake druge družine. Tam je samo zanosila z njim in rodila sina.)

Kakšna je razlaga za nastanek različnih rasnih značilnosti?

”Danes vsi ljudje pripadajo samo eni človeški vrsti, Homo sapiens, in izhajajo iz skupnega debla. . . . Biološke razlike med človeškimi bitji so nastale zaradi razlik v dedni zasnovi in vplivu okolja na genetske potenciale. V večini primerov so te razlike posledica medsebojnega vpliva teh dveh dejavnikov. . . . Razlike med posamezniki znotraj rase ali znotraj ljudstva so često večje kot pa običajne razlike med rasami in ljudstvi.“ (Mednarodna skupina znanstvenikov, ki jo je zbral UNESCO; citiral Ashley Montagu v Statement on Race, New York 1972, tretja izd., str. 149, 150)

”Rasa je le eden od delno izoliranih genskih skupin, na katere se je človeški rod razdelil med svojimi zemljepisnimi premiki in po njih. Na vsaki kontinentalni enoti se je, površno rečeno, razvila po ena rasa. . . . Človek se je po genetski plati resnično razšel v tej zgodovinski fazi in to razhajanje lahko merimo in proučujemo v današnjih ostankih starih zemljepisnih ras. In razlika je, kot smo pričakovali, v korelaciji s stopnjo izolacije. . . . Ko so se po kontinentih začele oblikovati rase, pri čemer je po vsej zemlji prišlo do selektivne razmestitve po izoliranih genskih skupinah, so se osnovale gensko-frekvenčne razlike, kakršne poznamo danes. . . . Srečujemo se s paradoksom, ko je vsa človeška skupina navzven drugačna, pod to različnostjo pa se skriva fundamentalna podobnost.“ (H. L. Carson, Heredity and Human Life, New York 1963, str. 151, 154, 162 in 163) (Potemtakem so se v rani zgodovini, ko so bile posamezne skupine ljudi med seboj še ločene in so se poročali samo med seboj, nekatere posebne kombinacije genetskih potez v potomstvu samo poudarjale.)

Ali Biblija uči, da so črnci prekleti?

Ta zamisel je osnovana na napačnem razumevanju 1. Mojzesove 9:25, kjer so navedene tele Noetove besede: ”Proklet bodi Kanaan; hlapcev hlapec bodi bratom svojim!“ Pazljivo preberimo: tu ne pravi nič o barvi kože. Prekletstvo je prišlo zaradi tega, ker je Hamov sin Kanaan očitno storil nekaj strašnega, kar je zaslužilo prekletstvo. Toda kdo so bili Kanaanovi potomci? Niso bili črni, ampak ljudje svetlejše polti, ki so živeli na vzhodnih obalah Sredozemskega morja. Zaradi svojih izprijenih navad, demonskih obredov, malikovanja in žrtvovanja otrok so zaslužili Božjo obsodbo, zato je Bog dal to deželo, v kateri so živeli Kanaanci, Izraelcem. (1. Mojz. 10:15-19) Toda niso bili uničeni vsi Kanaanci, nekateri so opravljali prisilna dela, kar je bilo izpolnitev prekletstva. (Joz. 17:13)

Iz katerega Noetovega potomca izhajajo črnci? ”Sinovi Kuševi [eden izmed Hamovih sinov]: Seba in Havila in Sabta in Ragma in Sabteka.“ (1. Mojz. 10:6, 7) Biblija pozneje omenja Kuša v povezavi z Etiopijo. Seba se pozneje pojavi pri opisu nekega drugega ljudstva v vzhodnem delu Afrike in očitno blizu Etiopije. (Iza. 43:3, opomba pod črto v NW, referenčna izdaja.)

Ali so vsi ljudje Božji otroci?

Biti Božji otrok ni nekaj, kar bi nepopolni ljudje lahko bili že ob rojstvu. Toda mi vsi smo potomci Adama, ki je bil kot popolno stvarjenje ”Božji“ sin. (Luka 3:38)

Ap. dela 10:34, 35: ”V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.“

Jan. 3:16: ”Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.“ (Če kdorkoli izmed nas želi imeti tovrsten odnos z Bogom, katerega je Adam izgubil, je neobhodno, da iskreno verujemo vanj. Ta prednost je odprta ljudem vseh ras.)

1. Jan. 3:10: ”V tem so očitni otroci Božji in otroci hudičevi: kdorkoli ne dela pravičnosti, ni iz Boga, in kdor ne ljubi brata svojega.“ (Bog torej na vse človeštvo ne gleda kot na svoje otroke. Po duhovni plati imajo tisti, ki zavestno delajo to, kar Bog obsoja, za svojega Očeta Satana. Glej Janez 8:44. Vendar pravi kristjani odsevajo Božje lastnosti. Izmed njih je Bog izbral določeno število tistih, ki bodo kot kralji vladali s Kristusom v nebesih. Na te Bog gleda kot na svoje ”otroke“ ali ”sinove“. Za nadaljnje podrobnosti glej pod glavni naslov ”Ponovno rojeni“.)

Rim. 8:19-21: ”Kajti koprnenje vseh stvari pričakuje razodetja sinov Božjih. . . . tudi stvarstvo samo [bo] rešeno iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih.“ (Človeštvo bo osvobojeno, ko bodo ’sinovi Božji‘ sprejeli nebeško življenje in se bodo ’razodeli‘ tako, da bodo delovali v prid človeštva pod Kristusovim vodstvom. Zatem, ko bodo zvesti na zemlji (v navedku označeni kot ”stvarstvo“) dosegli popolnost in kazali neomajno vdanost Jehovu kot vesoljnemu Suverenu, bodo tudi oni uživali odličen odnos Božjih otrok. Tega bodo deležni ljudje vseh ras.)

Ali bodo ljudje vseh ras resnično kdaj enotni kot bratje in sestre?

Jezus je tistim, ki bodo njegovi pravi učenci, rekel: ”Vsi vi pa ste bratje.“ (Mat. 23:8) Pozneje je dodal: ”V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.“ (Jan. 13:35)

Kljub človeški nepopolnosti je bil ta občutek enotnosti ustvarjen že med prvimi kristjani. Apostol Pavel je pisal: ”Ni tu Juda, ne Grka, ni tu sužnja, ne svobodnega, ni tu moškega, ne ženske: zakaj vi vsi ste eden v Kristusu Jezusu.“ (Gal. 3:28)

Krščanska bratovščina neobremenjena zaradi rasnih razlik je realnost Jehovovih prič 20. stoletja. Pisec William Whalen je v U. S. Catholic zapisal: ”Mislim, da je ena od najprivlačnejših značilnosti [organizacije Jehovovih prič] njihova tradicionalna ustaljenost rasne enakopravnosti.“ Zatem, ko je sociolog Bryan Wilson iz Univerze Oxford dodobra proučil Jehovove priče v Afriki, je izjavil: ”Jehovove priče so morda uspešnejši kot katerakoli druga skupina v tem, kako hitro lahko odstranijo plemensko diskriminacijo med novinci.“ V zvezi z mednarodnim shodom Jehovovih prič iz 123 dežel so v The New York Times Magazinu zapisali: ”Priče niso navdušili prebivalce New Yorka samo zaradi svoje številčnosti, ampak tudi zaradi svoje raznolikosti (sestavljene so iz ljudi vseh družbenih položajev), rasne neobremenjenosti (mnoge Priče so črnci) ter umirjenega in spodobnega obnašanja.“

Kmalu bo Božje kraljestvo uničilo sedanjo brezbožno stvarnost, tudi tiste, ki ne ljubijo iskreno niti Boga Jehova niti bližnje. (Dan. 2:44; Luka 10:25-28) Božja beseda obljublja, da bodo preživele osebe ”iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov“. (Raz. 7:9) Združeni v bogočastju pravega Boga in v veri v Jezusa Kristusa ter v medsebojni ljubezni bodo zares sestavljali enotno človeško družino.