Biblijska knjiga številka 1: 1. Mojzesova

Napisal: Mojzes

Kraj nastanka: pustinja

Čas nastanka: 1513. pr. n. š.

Čas, ki ga zajema: »V začetku« do 1657. pr. n. š.

 1. Katere so nekatere pomembnejših tém, ki se jih loteva Prva Mojzesova knjiga?

PREDSTAVLJAJTE si, da vam pride pod roke knjiga, ki šteje sicer borih 50 kratkih poglavij, a vam že na prvih nekaj straneh postreže z edino točno pripovedjo o prazametkih človekove zgodovine skupaj s poročilom o človekovem razmerju do Boga, njegovega Stvarnika, in do zemlje z njenimi miriadami stvarjenj! Že po pičlih nekaj straneh jasno uvidite, kaj je hotel Bog s tem, da je človeka sploh posadil na zemljo. Ko pobrskate nekoliko naprej, ugotovite, zakaj človek umira in odkod njegov zdajšnji klavrni položaj, poučite pa se tudi o tem, kaj je pravi temelj za vero in upanje; prepoznate celó Božje odrešenjsko orodje – namreč obljubno Seme. No, in ta znamenita knjiga, v kateri najdete vse to in še kaj, je Geneza ali kar Prva Mojzesova knjiga, kakor ji pravimo pri nas, prva izmed 66 knjig v Bibliji.

 2. Kaj pomeni ime Geneza in prvi del česa je ta knjiga?

² »Geneza« pomeni »Nastanek; Rojstvo«; ime je povzeto po grškem Septuagintinem prevodu te knjige. Sicer pa je v hebrejskih rokopisih njen naslov kar začetna beseda Bere’šít, »v začetku« (grško en archéi). Geneza je prva knjiga Pentatevha (poslovenjena grška beseda, ki pomeni »pet zvitkov« ali »peteroknjižje«). Ta je bil, kot kaže, prvotno ena sama knjiga, ki so ji rekli Tora (Postava) ali ,knjiga Mojzesove postave‘, ki pa so jo pozneje zaradi lažjega rokovanja z njo porazdelili na pet zvitkovnih knjig. (Joz. 23:6; Ezd. 6:18)

 3. a) Kdo je Avtor Geneze, kdo pa jo je napisal? b) Odkod Mojzesu podatki, ki jih je vnesel v Genezo?

³ Avtor Biblije je sicer Bog Jehova, le da je on navdihnil Mojzesa, da je ta Genezo, Prvo Mojzesovo knjigo, napisal. Odkod torej Mojzesu podatki, ki jih je vnesel v Genezo? Nekatere je prav gotovo prejel neposredno po božanskem razodetju, nekatere pa – sicer še vedno po nareku svetega duha – tudi prek ustnega izročila. Prav lahko, da je imel Mojzes v rokah tudi pisne dokumente, ki so jih kot silno dragocene, neprecenljive pomnike začetkov človeštva skrbno shranili njegovi pradedje.a

 4. a) Kdaj in kje je Mojzes knjigo dokončal? b) Kje bi bil mogel Mojzes zbrati gradivo, ki ga je vključil v zadnji del Geneze?

⁴ Navdahnjen je Mojzes knjigo dokončal bržkone v sinajski pustinji leta 1513 pr. n. š. (2. Tim. 3:16; Jan. 5:39, 46, 47) In kje je Mojzes zbral podatke za zadnji del Geneze? Njegov praded Levi je bil Jožefov polbrat, torej so morali te do zadnje podrobnosti poznati že v njegovi družini. Nemara se je Levijevo življenje celó delno prekrivalo z življenjem Mojzesovega očeta Amrama. Sicer pa je za pravilen zapis tega dela Svetega pisma ravno tako skrbel Jehovov duh. (2. Mojz. 6:16, 18, 20; 4. Mojz. 26:59)

 5. Katera znotrajbiblijska pričevanja dokazujejo Mojzesovo piščevstvo?

⁵ O tem, kdo je napisal Prvo Mojzesovo knjigo, ni nikakršnega dvoma. Že od časov Jozueta, Mojzesovega naslednika, pogosto naletimo na zvezo ,knjiga Mojzesove postave‘ in podobne navedbe prvih petih biblijskih knjig, med katere sodi tudi Prva Mojzesova. Če smo natančnejši, 27 poznejših biblijskih knjig omenja Mojzesa kar nekako 200-krat. Judje niso nikoli dvomili o Mojzesovem piščevstvu. Da je »postavo« spisal Mojzes, pogosto omenjajo tudi Krščanski grški spisi, in kar odtehta vse drugo, zanj pričuje tudi Jezus Kristus. Mojzes je pisal na Jehovovo neposredno zapoved in pod njegovim navdihnjenjem. (2. Mojz. 17:14; 34:27; Joz. 8:31; Dan. 9:13; Luka 24:27, 44)

 6. Kaj kaže na to, da so začeli pisati že kmalu v človeški zgodovini?

⁶ Nekateri skeptiki se obregujejo, češ, kako neki naj bi Mojzes in njegovi nasledniki znali pisati; ali mar ni človek izumil pisave šele pozneje? Kot vse kaže, so začeli pisati že zgodaj v človeški zgodovini, morda še pred potopom v Noetovih časih, ta pa je bil 2370. pr. n. š. Ali pa je izpričano, da se je človek opismenil tako kmalu? Arheologi so nekaterim glinenim ploščicam, ki so jih bili odkopali, sicer res prisodili, češ da potekajo še izpred 2370. pr. n. š., vendar so te letnice zgolj domneve. Ne moremo pa mimo dejstva, da v Bibliji jasno piše, da je človek zidal mesta, si umišljal glasbila in koval orodje iz kovine že davno pred potopom. (1. Mojz. 4:17, 21, 22) Logično je torej, da mu ni bilo težko razviti tudi takšne ali drugačne pisne tehnike.

 7. Katera svetna pričevanja govorijo o vesoljnem potopu in o treh vejah človeškega rodu, kot jih poznamo iz biblijske pripovedi?

⁷ Prva Mojzesova knjiga pa se z izpričanimi dejstvi nepojmljivo sklada še v marsičem drugem. Samo Geneza navaja resnično in stvarno poročilo o potopu in o preživelih, pa čeprav pripovedke o veliki poplavi in preživelih ljudeh (nemalokrat varno spravljenih ravno v takšnem ali drugačnem plovilu) nahajamo v legendah vseh mogočih vej človeškega rodu. Genezina pripoved prav tako navaja, kako so potekali zametki prvih poselitev posameznih vej človeštva, kakor so te pognale iz Noetovih treh sinov – Sema, Kama in Jafeta.b Dr. Melvin G. Kyle s Xenijskega semenišča v Missouriju (ZDA) o tem pravi: »Ne da se pač zanikati, da se je iz neke središčne točke nekje v Mezopotamiji hamitska rasna veja selila na jugozahod, jafetska na severozahod, semitska pa ,vzhodno‘ proti ,šinarski deželi‘.«c

 8. Katere vrste dokazov še pričajo za pristnost Prve Mojzesove knjige?

⁸ Da je Prva Mojzesova knjiga res pristen del božanskega zapisa, nakazuje tudi njena samovsebna skladnost, prav tako pa njena popolna ubranost z ostalimi navdihnjenimi Pismi. Njena prostodušna govorica kot v zrcalu odseva pisca, ki se je bal Jehova in ljubil resnico ter je brez pomislekov pisal o pregrehah bodisi vsega izraelskega naroda bodisi njegovih prvakov. Zlasti pa se Prva Mojzesova knjiga, kot bomo ugotovili ob koncu poglavja, odlikuje po nezgrešljivi točnosti, s katero so se uresničevala njena prerokovanja, in to jo postavlja za svetel zgled pisanja, ki ga je navdihoval Bog Jehova. (1. Mojz. 9:20–23; 37:18–35; Gal. 3:8, 16)

VSEBINA PRVE MOJZESOVE KNJIGE

 9. a) Kaj pripoveduje uvodno poglavje Prve Mojzesove knjige o Božjem stvariteljstvu? b) S katerimi dodatnimi podatki o človeku še streže drugo poglavje?

⁹ Stvarjenje neba in zemlje ter priprava zemlje za človekovo bivanje (1:1–2:25). Prva Mojzesova knjiga, ki pri tem očitno meri na čas pred davnimi milijardami let, se začenja ganljivo preprosto: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.« Ta uvodni stavek je toliko bolj pomenljiv, ker v Bogu prepoznava Stvarnika, v nebu in zemlji pa njegovo snovno stvarstvo. Prvo poglavje potem z veličastnimi, skrbno izbranimi besedami plete naprej zaokroženo pripoved o stvariteljskem delu v zvezi z zemljo. To poteka v šestih časih ali dobah, ki jim tu pravi dnevi: vsak se začenja z večerom, ko se stvariteljsko delo za to dobo kaže šele v nejasnih obrisih, in se končuje z jutranjim svitom, ko se stvariteljstvo pokaže v vsem sijaju. Po malem se tako na sledeče si »dneve« prikažejo: svetloba, ozračno prostranstvo, kopno z rastlinjem, nebesna svetila, ki naj bi ločevala dan od noči, ribe in ptiči, kopenske živali in čisto na koncu še človek. Tukaj Bog oznani svoj zakon o vrstah, neprekoračljivo pregrado, ki ne dopušča možnosti, da bi se ena vrsta razvijala v drugo. Ko pa Bog po svoji podobi ustvari človeka, razglasi tudi, katere tri reči je namenil človeku na zemlji: da le-to napolni s pravičnim potomstvom, da si jo podvrže in da gospoduje živalskemu stvarstvu. Nazadnje Jehova še blagoslovi in posveti sedmi »dan«: odtlej ,počiva po vsem svojem delu, ki ga je naredil‘. Potem pa pripoved skozi povečavo, od blizu, orisuje Božje stvariteljsko delo v zvezi s človekom. Popisuje edenski vrt in njegovo lego, navaja Božji zakon o prepovedanem drevesu, pripoveduje, kako je Adam poimenoval živali, na to pa naveže še pripoved o tem, kako je Jehova zvezal prvi zakon, ko je namreč Adamu pripeljal ženo, ki mu jo je upodobil iz njegovega lastnega telesa.

10. Kako Prva Mojzesova knjiga razlaga nastanek greha in smrti ter za kateri nadvse važen namen svet tu zve?

¹⁰ Na svet vdreta greh in smrt; napoved odrešilnega »zaroda« (3:1–5:5). Ženska zaužije prepovedani sad in pregovori še moža, da se skupaj z njo upre, in tako oskrunita Eden z nepokorščino. Bog brž nakaže, po kom ali čem bo kljub vsemu dognal, kar se je bil namenil: »Tedaj je rekel Gospod Bog kači [Satanu, nevidnemu pobudniku upora]: ,[. . .] Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo in med tvojim zarodom in njenim zarodom [semenom, NW]; ta ti bo glavo strl, ti ga boš pa ranila na peti.‘« (3:14, 15) Človek je izgnan iz vrta, namenjeno mu je življenje v trudu in trdem delu sredi trnja in osata. Nazadnje mora umreti in se povrniti v zemljo, odkoder je bil vzet. Na obljubljeno Seme sme upati zgolj njegovo potomstvo.

11. Kako greh seje razdejanje tudi zunaj Edena?

¹¹ Greh pa seje razdejanje tudi zunaj Edena. Kajn, prvi moški rojenec, umori svojega brata Abela, sicer Jehovovega zvestega služabnika. Jehova Kajna prežene v begunsko (nodsko, EI) deželo, in tam ima ta potomce, ki pa jih pozneje iztrebi potop. Zdaj dobi Adam še enega sina, Seta, ki se mu rodi sin Enos; takrat ljudje tudi začnejo svetohlinsko klicati ime Jehova. Pri 930 letih Adam umre.

12. Zaradi česa se v Noetovem času zemlja popači?

¹² Zemljo pačijo hudobni ljudje in angeli; Bog pošlje potop (5:6–11:9). Seznanimo se s Setovim rodovnikom. Med Setovimi potomci je omembe vreden zlasti Henoh, ki ,hodi z Bogom‘, namreč posvečuje Jehovovo ime. (5:22) Naslednji, ki se odlikuje po veri, je Henohov pravnuk Noe, ki se rodi 1056 let po Adamovi ustvaritvi. Ta čas pa se zgodi nekaj, kar pomnoži nasilje na zemlji. Božji angeli namreč zapuščajo svoje nebeško bivališče in si jemljejo lepe človeške hčere za žene. Iz tega protipravnega občevanja se poraja mešani rod velikanov nefilov (kar pomeni »rušilcev«), ki iščejo svojo, ne pa Božje slave. Zato Jehova Noetu naznani, da bo zaradi nenehne človeške hudobije človeka in žival zbrisal s površja zemlje. Milost pri Jehovu najde le Noe.

13. Kako zdaj Jehova posveti svoje ime?

¹³ Noetu se rodijo Sem, Kam in Jafet. Ker se nasilje in popačenost še kar bohotita na zemlji, Jehova Noetu razodene, da bo z veliko poplavo kmalu posvetil svoje ime, in mu zapove, naj si steše rešilno barko, obenem pa mu predloži podrobne gradbene načrte. Noe nemudoma uboga in zbere svojo osemčlansko družino skupaj z živalmi in ptiči; potem pa, v Noetovem 600. letu življenja (2370. pr. n. š.), pridere potop. Dež se trga z neba celih 40 dni, tako da nazadnje celo najvišje gore zalije kar 15 komolcev (ok. 6,5 m) visoko. Ko po letu dni Noe končno more privesti svojo družino iz barke, najprej žrtvuje Jehovu veliko zahvalno daritev.

14. Kaj Jehova zdaj zapove in čému se zaveže; kateri dogodki potem še dopolnijo Noetovo življenje?

¹⁴ Zdaj Jehova blagoslovi Noeta z družino in jim zapove, naj napolnijo zemljo s svojim potomstvom. Božja odredba jim dovoli, da jedo meso, nalaga pa jim, da se zdržujejo krvi, ki je duša ali življenje mesa, prav tako pa zahteva, da vsakega morilca usmrtijo. Božjo zavezo, da ne bo nikoli več poslal potopa nad zemljo, potrdi mavrica, ki se prikaže na nebu. Pozneje se Kam nespoštljivo vede do Noeta, Jehovovega preroka. Ko Noe zve za to, prekolne Kamovega sina Kanaana, pristavi pa blagoslov, da bo namreč Sem našel posebno milost in da bo blagoslovljen tudi Jafet. Pri 950 letih Noe umre.

15. S čim si kanijo ljudje narediti ime in s čim jim Jehova prekriža načrte?

¹⁵ Noetovi trije sinovi se ravnajo po Božji zapovedi, naj se množijo: na svet spravijo 70 rodov, iz katerih požene ves zdajšnji človeški rod. Mednje pa ni prištet Nimrod, Kamov pravnuk, kot kaže zato, ker iz njega postane »velik lovec nasproti Jehovu«. (10:9, NW) Ta si ustanovi kraljestvo in začne zidati mesta. Po vsej zemlji takrat govorijo en sam jezik. Ljudje pa, namesto da bi se razšli po svetu in ga obljudili ter obdelali, sklenejo, da bodo sezidali mesto s stolpom, ki bi segal do neba, in si s tem ,naredili ime‘. Jehova pa jim prekriža načrte: zmeša jim jezik in jih tako razžene na vse strani. Tega mesta se prime ime Babel (kar pomeni »Zmešnjava«).

16. a) Zakaj je Semov rodovnik tako zelo pomemben? b) Zaradi česa si Abram pridobi ime »božji prijatelj« in kakšen blagoslov dobi?

¹⁶ Božji stiki z Abrahamom (11:10–25:26). Seznanimo se s sila pomembnim rodovnikom od Sema do Tarejevega sina Abrama in mimogrede zvemo še za kronološke stične točke. Abram ne išče slave zase, ampak živi po veri v Boga. Na Božjo zapoved odpotuje iz mesta Ur na Kaldejskem in pri 75 letih prečka Evfrat na poti v kanaansko deželo, vedno klicaje Jehovovo ime. Zaradi svoje vere in ubogljivosti si pridobi ime »božji prijatelj [ljubljenec]« in Jehova sklene z njim zavezo. (Jak. 2:23; 2. kron. 20:7; Iza. 41:8) Bog Abrama z ženo obvaruje, ko se tadva kratek čas mudita v Egiptu. Po vrnitvi v Kanaan Abram izkaže velikodušnost in spravljivost svojemu nečaku in sočastilcu Lotu ter mu prepusti, da si sam izbere najlepši kos dežele. Pozneje Lota tudi reši iz rok štirih kraljev, ki so ga s silo zajeli. Ob vrnitvi iz boja Abram sreča Melkizedeka, salemskega kralja, ki kot Božji duhovnik Abrama blagoslovi, ta pa mu izplača desetino.

17. S čim Bog svojo zavezo še razširi in kaj novega pove o Abramovem zarodu?

¹⁷ Pozneje se Abramu prikaže Bog in mu naznani, da je On njegov ščit, in k zavezni obljubi pristavi še to, da bo Abramovega semena nekoč toliko, kot je zvezd na nebu. Abram zve, da bo njegov zarod trpel stisko 400 let, da pa ga bo Bog odrešil hudega, stiskalčev narod pa udaril s sodbo. Ko je Abramu 85 let, mu žena Saraja, ki še vedno nima otrok, dá svojo egiptovsko deklo Agaro, da bi mu vsaj ona rodila otroka. Rodi se Izmael, ki postane možni dedič. Vendar pa ima Jehova drugačne namene. Ko je Abramu 99 let, ga Jehova preimenuje v Abrahama, Sarajo pa v Saro, in jima obljubi, da bo Sara rodila sina. Abrahamu naloži obrezno zavezo, in ta res dá pri priči obrezati vse moške v svoji hiši.

18. S katerimi znamenitimi dogodki doseže Lotovo življenje svojevrsten vrhunec?

¹⁸ Potem pa Bog svojemu prijatelju Abrahamu naznani, da misli pokončati Sodomo in Gomoro zaradi njune prehude pregrešnosti. Jehovova angela posvarita Lota in mu pomagata z ženo in hčerkama bežati iz Sodome. Lotova žena pa se še kar obotavlja in se ozira za stvarmi, ki jih zapušča, in postane solnat steber. Po tistem Lotovi hčeri, zato da bi nadaljevali rod, z vinom opijeta očeta in mu potem, ko imata z njim odnose, rodita sinova, ki postaneta praočeta moabskega in amonskega naroda.

19. Katero preskušnjo v zvezi s Semenom Abraham uspešno prebije in kaj mu Jehova na novo razkrije ob potrditvi svoje obljube?

¹⁹ Bog Saro obvaruje oskrunjenja pred Filistejcem Abimelekom. Obljubljeni dedič Izak se rodi, ko je Abrahamu 100, Sari pa okrog 90 let. Kakih pet let pozneje se 19-letni Izmael posmehuje iz Izaka, dediča, tako da se z Božjim odobrenjem naposled zgodi, da mora Agara z Izmaelom od hiše. Čez nekaj let pa Bog Abrahama preskusi: zapove mu, naj žrtvuje sina Izaka na eni izmed morijskih gora. Abrahamu se njegova silna vera v Jehova ne zamaje. Že je na tem, da daruje sina dediča, pa ga zadrži Jehova, ki priskrbi ovna za žrtveno zameno. Jehova Abrahamu vnovič potrdi, kar mu je obljubil, da mu bo namreč pomnožil seme kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morskem obrežju. Napove mu, da si bo ta zarod osvojil vrata svojih sovražnikov in da bodo vsi narodi na zemlji vsekakor blagoslovljeni po Semenu.

20. Na kaj Abraham skrbno pazi, ko išče ženo za Izaka, in kako Izak postane edini dedič?

²⁰ Pri 127 letih Sara umre; pokopljejo jo na polju, ki ga Abraham odkupi od Hetovih sinov. Abraham zdaj pošlje svojega prvega hlapca v hiši v deželo svoje rodbine po ženo za Izaka. Jehova hlapca vodi k družini Nahorjevega sina Batuela in kar hitro se dogovorijo, da se bo domov vrnil z Rebeko. Ta gre, rade volje in z družinskim blagoslovom, ter postane Izakova nevesta. Abraham pa si vzame še drugo ženo, Keturo, ki mu rodi šest sinov. Vendar te Abraham odpravi z darovi in postavi Izaka za svojega edinega dediča. Potem Abraham, 175 let star, umre.

21. Kako dobita Izak in Rebeka dvojčka?

²¹ Tako kot je bil napovedal Jehova, postane Izakov polbrat Izmael glavar velikega naroda, ki temelji na njegovih 12 sinovih vojvodah. Rebeka je 20 let nerodovitna. Izak pa dolgo milo prosi Jehova in Rebeka rodi dvojčka, Ezava in Jakoba, od katerih naj bi starejši, kot ji je bil povedal Jehova, služil mlajšemu. Izaku je zdaj 60 let.

22. Kako na zavezo z Abrahamom gledata Ezav in Jakob ter kam to nazadnje pripelje?

²² Jakob in njegovih 12 sinov (25:27–37:1). Ezav postane navdušen lovec. Zaveze z Abrahamom že tako ne ceni kaj prida, ko pa se nekega dne vrne z lova, proda Jakobu svojo prvorojensko nasledstveno pravico že za nekaj žlic enolončnice. Prav tako si za ženi vzame dve Hetejki (pozneje pa še Izmaelko), ki njegovim staršem zagrenita življenje. Z materino pomočjo se Jakob preobleče v Ezava, da bi mu oče podelil prvorojenski blagoslov. Ker Ezav, ki Izaku ni bil izpovedal, da je svoje prvorojenstvo prodal, zdaj pa izve, kaj je naredil Jakob, kani Jakoba umoriti, Rebeka temu svetuje, naj zbeži v Haran k njenemu bratu Labanu. Preden Jakob odrine na pot, ga Izak še enkrat blagoslovi in mu zabiča, naj si za ženo ne jemlje poganke, temveč katero iz hiše svoje matere. Na poti v Haran, v Betelu, Jakob v sanjah vidi Jehova, ki ga potolaži in potrdi zavezno obljubo še njemu.

23. a) Kako dobi Jakob 12 sinov? b) Kako je Ruben ob prvorojenstvo?

²³ V Haranu se Jakob udinja Labanu in se oženi z njegovima hčerama Lijo in Rahelo. Sicer mu je tak mnogoženstveni zakon vsiljen po Labanovi zvijači, vendar Bog zakon vseeno blagoslovi, saj podeli Jakobu po obeh ženah in njunih dveh deklah Zelfi in Bali 12 sinov in eno hčer. Bog tudi poskrbi, da se Jakobove črede drobnice silno pomnožijo, potem pa mu naroči, naj se vrne v svojo očetno deželo. Laban gre v pregon za njim, vendar naposled skleneta zavezo na kraju z imenom Galaad in Stražni stolp (po hebrejsko hamMicpá). Ko Jakob spet vzame pot pod noge, ga bodrijo angeli, in ponoči se ruje z angelom, ki ga nazadnje blagoslovi in ga iz Jakoba preimenuje v Izraela. Jakob v miru opravi snidenje z Ezavom in odpotuje naprej v Sihem. Tu pa njegovo hčer Dino posili sin hevejskega glavarja. Njena brata Simeon in Levi se maščujeta s pomorom sihemskih mož. Jakobu se to zameri, ker to njega, sicer Jehovovega predstavnika, spravlja na slab glas v deželi. Bog pa mu ukaže, naj mu gre v Betel postavit žrtvenik. Na pohodu iz Betela Rahela umre, ko porodi Jakobu dvanajstega sina, Benjamina. Ruben stori silo Rahelini dekli Bali, materi dveh Jakobovih sinov, zato je ob prvorojenstvo. Kmalu zatem umre Izak, 180 let star, in Ezav in Jakob ga pokopljeta.

24. Zakaj se Ezav s svojo hišo preseli na seirsko pogorje?

²⁴ Ker si Ezav in Jakob nabereta preveliko imetje, da bi še mogla bivati skupaj, se Ezav s svojo hišo odseli na seirsko pogorje. Temu sledijo naštevanja Ezavovega potomstva z edomskimi šejki in kralji vred. Jakob pa še naprej prebiva v Kanaanu.

25. Kaj je krivo za to, da Jožefa prodajo za sužnja v Egipt?

²⁵ S trebuhom za kruhom v Egipt (37:2–50:26). Zaradi milosti, ki jo Jožef uživa pri Jehovu, in zaradi sanj, ki mu jih ta pošlje, ga starejši bratje zasovražijo. Že delajo naklepe, da bi ga umorili, a ga nazadnje le prodajo mimopotujočim izmaelskim trgovcem. Jožefovo progasto suknjo pomočijo v kozlovo kri in jo pokažejo Jakobu v dokaz, da je 17-letnega mladeniča raztrgala divja zver. Jožefa pa medtem odvedejo v Egipt in ga tam prodajo Putifarju, načelniku faraonove telesne straže.

26. Zakaj je pripoved o Peresovem rojstvu velikega pomena?

²⁶ Osemintrideseto poglavje za hip prekine tok pripovedi, zato da poroča o Peresovem rojstvu. Tega rodi Tamara, ki zvito pripravi Juda, svojega tasta, da ji izpolni zakonsko dolžnost, ki bi jo bil sicer moral izpolniti njegov sin. Ta pripoved vnovič podčrtuje, kako do skrajnosti skrbno Sveto pismo zapisuje vsak nov zasuk, ki na koncu privede do rojstva obljubnega Semena. Judov sin Peres namreč postane eden izmed Jezusovih prednikov. (Luka 3:23, 33)

27. Kako postane Jožef ministrski predsednik v Egiptu?

²⁷ Medtem Jehova blagoslavlja Jožefa v Egiptu in ta se visoko povzpne v Putifarjevi hiši. Kmalu pa Jožefu spet trda prede: noče nečistovati s Putifarjevo ženo, da ne bi oblatil Božjega imena, pa ga po krivem obtožijo in vržejo v ječo. Tam po Jehovovem delovanju sojetnikoma, faraonovemu točaju in peku, razloži sanje. Ko ima pozneje sanje tudi faraon, ki je zaradi njih hudo v skrbeh, mu pride na uho, kaj zmore Jožef, in tega brž privedejo iz ječe pred faraona. Jožef, ki sicer vse zasluge za to prisodi Bogu, razloži, da sanje napovedujejo sedem let, ko bo vsega na pretek, za njimi pa sedem let lakote. Faraon spozna, da skozi Jožefa govori »duh božji«, in ga postavi za ministrskega predsednika, da prevzame zadevo v svoje roke. (1. Mojz. 41:38) Jožef, zdaj 30 let star, upravlja modro: v sedmih letih izobilja skladišči živež, med lakoto, ki potlej pritisne čez ves svet, pa prodaja žito egiptovskemu in drugim ljudstvom, ki prihajajo v Egipt po hrano.

28. Kaj vse se zgodi pred selitvijo Jakobove hiše v Egipt?

²⁸ Nazadnje tudi Jakob pošlje svojih deset starejših sinov v Egipt po žito. Jožef jih prepozna, oni pa njega ne. Od njih zahteva, da naslednjič, ko pridejo po žito, pripeljejo s seboj tudi najmlajšega brata, Simeona pa si pridrži za talca. Ko se devet sinov vrne z Benjaminom, se jim Jožef da spoznati in jim pove, da grešni deseterici odpušča; potem pa naroči, naj gredo po Jakoba in se preselijo v Egipt, da se jim bo kljub lakoti dobro godilo. Tako se Jakob s svojimi 66 potomci priseli v Egipt. Faraon jim za prebivališče dodeli najboljši del dežele, gesensko krajino.

29. Katera prerokovanja vse naniza Jakob na smrtni postelji?

²⁹ Jakob, ki se mu bliža smrt, blagoslovi Efraima in Manaseja, Jožefova sinova, potem pa skliče svojih 12 sinov, da jim pove, kako se jim bo godilo »v dnevih prihodnjih«. (49:1) Podrobno jim naniza vrsto prerokovanj, ki so se odtlej vsa do pičice uresničila.d Ob tem napove, da bo vladarsko žezlo ostalo v Judovem rodu do prihoda Šila (kar pomeni »Tisti, čigar je; Tisti, ki mu pripada«), obljubljenega Semena. Ko Jakob tako blagoslovi glavarje 12 rodov in jim naroči, kako naj ga pokopljejo v Obljubni deželi, v svojem 147. letu umre. Jožef pa skrbi za svoje brate in njihove rodovine, dokler pri 110 tudi sam ne umre; takrat izpove vero, da bo Bog Izraela znova popeljal v njihovo deželo, in zahteva, naj v to Obljubno deželo ponesejo tudi njegove kosti.

ZAKAJ KORISTNA

30. a) Kakšno izhodišče se s Prvo Mojzesovo knjigo odpira za doumevanje poznejših biblijskih knjig? b) Kateri pravi cilj kaže Prva Mojzesova knjiga?

³⁰ S Prvo Mojzesovo knjigo se navdihnjena Božja Beseda začenja, torej je njena neprecenljiva korist oziroma vrednost že v tem, da uvodno predstavlja veličastne namere Boga Jehova. Kakšno izhodišče se s tem odpira za doumevanje poznejših biblijskih knjig! Njen razpon je kaj širok: popisuje začetek in konec pravičnega sveta v Edenu in razbohotenje ter nesrečno odplavljenje prvega brezbožnega sveta obenem z nastankom zdajšnjega hudobnega sveta. Še zlasti pomembno je, da zastavlja témo celotni Bibliji, namreč temo Jehovovega opravičenja po Kraljestvu, ki naj bi mu vladalo obljubljeno »seme« (NW). Daje nam spoznati, zakaj človek umira. Od Prve Mojzesove knjige 3:15 naprej – zlasti pa v zapisu o Božjem občevanju z Abrahamom, Izakom in Jakobom – odpira in razvija temo upanja na življenje v novem svetu pod Semenovim kraljestvom. Koristna je, ker kaže človeštvu pravi cilj – biti vedno neokrnjeno značajen in posvečevati Jehovovo ime. (Rim. 5:12, 18; Heb. 11:3–22, 39, 40; 12:1; Mat. 22:31, 32)

31. S podatki iz spremne preglednice izkažite, da Prva Mojzesova knjiga vsebuje a) pomenljiva prerokovanja in b) dragocena načela.

³¹ Krščanski grški spisi omenjajo vse vidnejše dogodke in osebe, o katerih piše Prva Mojzesova knjiga. In kot razpoznavamo skozi vse Sveto pismo, so se prerokovanja, zapisana v Prvi Mojzesovi knjigi, uresničevala do najmanjših podrobnosti. Eno izmed njih, namreč napoved ,štiristoletne‘ stiske Abrahamovega zaroda, se je na primer začelo uresničevati leta 1913 pr. n. š., ko se je Izmael posmehoval Izaku, in se končalo z osvobojenjem iz Egipta 1513. pr. n. š.e (1. Mojz. 15:13) Druge zglede pomenljivih prerokovanj in njihovih spolnitev navajamo v spremni preglednici. Izredne koristi za utrditev vere in razumevanja pa so tudi božanska načela, ki jih Prva Mojzesova knjiga prva navaja. Stari preroki, pa tudi Jezus in učenci, so namreč pogosto naobračali in se sklicevali na odlomke iz nje. Lepo in prav bo, če si jih bomo jemali za zgled, in po skrbnem ogledu spremne preglednice nam bo šla vsa stvar gotovo veliko gladkeje od rok.

32. S katerimi dragocenimi informacijami o zakonskem stanu, rodovniku in merjenju časa nam streže Prva Mojzesova knjiga?

³² Prva Mojzesova knjiga daje zelo jasno spoznati Božjo voljo in namen glede zakona, glede pravega odnosa med možem in ženo in glede načel glavarstva in družinske vzgoje. Po njenih poučilih je segal tudi Jezus, ki je tako nekoč v eni sapi navajal iz prvega in iz drugega poglavja Prve Mojzesove knjige: »Ali niste brali, da je Stvarnik na začetku ustvaril človeka kot moža in ženo ter rekel: ,Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo.‘« (Mat. 19:4, 5; 1. Mojz. 1:27; 2:24) Besedilo Prve Mojzesove knjige je prav tako bistveno pri ugotavljanju človeškega rodovnika in pri izračunu, koliko časa je človek že na zemlji. (1. Mojz., pogl. 5, 7, 10, 11)

33. Naštejte nekaj načel in navad patriarhalne družbe, ki so tehtne za umevanje Biblije.

³³ Nadvse koristna za vsakega svetopisemskega preiskovalca je tudi študija patriarhalne družbe, ki se nam v Prvi Mojzesovi knjigi ponuja kar sama od sebe. Patriarhalna družba je bila skupnostna oblika družinske uprave, ki je bila v veljavi med Božjim ljudstvom od Noetovega časa pa do časa, ko so dobili Postavo na Sinajski gori. Marsikateri drobec poznejše Postavine zaveze je bil v rabi že v patriarhalni družbi. Načela, kot so skupnostna zaslužnost (18:32), skupnostna odgovornost (19:15), smrtna kazen ob hkratni svetosti krvi in življenja (9:4–6) ter to, da je poveličevanje človeka Bogu zoprno (11:4–8), se tako ali drugače dotikajo človeštva že vso zgodovino. V luči mnogih pravnih izrazov in zgledov iz takratne sodne prakse čisto drugače gledamo tudi na poznejše dogajanje tja do Jezusovega časa. Če si hočemo nabrati toliko predznanja o okoliščinah Biblijinega nastanka, da bi Biblijo res jasno umevali, je treba na primer poznati patriarhalno pravo o skrbništvu nad ljudmi in lastnino (1. Mojz. 31:38, 39; 37:29–33; Jan. 10:11, 15; 17:12; 18:9) ter o načinu prenosa lastnine (1. Mojz. 23:3–18), pa dedno pravo o pravicah nosilca prvorojenstva (48:22). Daritve, obreza (prvič naložena Abrahamu), sklepanje zavez, svaški zakon (38:8, 11, 26) in zapriseganje v potrditev česa (22:16; 24:3) so prav tako del šeg in navad patriarhalne družbe, ki jih je povzela tudi Postava.f

34. O katerih kristjanu prepotrebnih naukih se lahko človek pouči ob pregledovanju Prve Mojzesove knjige?

³⁴ Prva Mojzesova knjiga, s katero se Biblija začenja, pa vsebuje tudi veliko dobrih naukov o neokrnjeni značajnosti, veri, zvestobi, poslušnosti, spoštovanju, olikanosti in pogumu. Naj navedemo samo nekaj zgledov: vera in pogum, s katerima je Henoh nasilnim sovražnikom navkljub hodil z Bogom; Noetova pravičnost, brezgrajnost in med vrsticami izražena poslušnost; Abraham s svojo vero, s trdno odločenostjo in zdržljivostjo, s svojim čutom za poglavarsko odgovornost v družini in za odgovornost, da svoje otroke uči Božjih zapovedi, pa njegova velikodušnost in ljubezen; Sarina podredljivost možu-poglavarju in njena delavnost; Jakob s svojo blago nravjo in zavzetostjo za Božjo obljubo; Jožef s svojo ubogljivostjo do očeta, svojo nravno pokončnostjo, svojim pogumom, vzornim vedenjem v ječi, s svojim spoštovanjem do nadrejenih oblasti, svojo ponižnostjo, da je slavo vedno dajal le Bogu, pa s svojim usmiljenim odpuščanjem do bratov; sicer pa neusahljiva želja vseh teh ljudi, da bi mogli posvečevati Jehovovo ime. Te svetle značajske poteze živo izstopajo v življenju ljudi, ki so v teh dolgih 2369 letih od Adamovega stvarjenja do Jožefove smrti, kolikor jih popisuje Prva Mojzesova knjiga, hodili z Bogom.

35. Na kaj Prva Mojzesova knjiga napotuje s tem, da človeku zida vero?

³⁵ Pripoved v Prvi Mojzesovi knjigi je resnično koristna za sezidavanje vere, ko nam tako streže s svetlimi zgledi tiste prave, preverjene vere, ki hrepeni po mestu, katerega stavbenik in stvaritelj je Bog, namreč po njegovi kraljestveni vladi, ki jo je že pred davnimi časi začel pripravljati po svojem obljubnem Semenu, poglavitnem posvečevalcu njegovega velikega imena. (Heb. 11:8, 10, 16)

[Podčrtne opombe]

[Tabela na strani 18]

1. MOJZESOVA – NAVDIHNJENA IN KORISTNA

2:7 Človek je duša 1. Kor. 15:45

9:4 Svetost krvi Ap. dela 15:20, 29

20:3 Prešuštvovati ni prav 1. Kor. 6:9

28:7 Ubogljivost do staršev Ež. 6:1

Uresničena prerokovanja s preroškimi vzporednicami

17:11 Prispodobni pomen obreze Rim. 2:29

49:9 Lev iz Judovega rodu Raz. 5:5

Še drugi odlomki v navedbah prerokov, Jezusa in učencev – navedenih v ponazorilo, kot naobrnitev ali za zgled – ki prav tako dokazujejo pristnost Prve Mojzesove knjige

2:2 Bog sedmi dan počival Heb. 4:4

3:1–6 Evo preslepila kača 2. Kor. 11:3

4:9, 10 Abelova kri Mat. 23:35

Pogl. 5, 10, 11 Rodovniki Luka, 3. pogl.

5:21 Henoh Juda 14

12:1–3, 7 Abrahamska zaveza Gal. 3:15–17

15:13, 14 Tujčevanje v Egiptu Ap. dela 7:1–7

18:1–5 Gostoljubje Heb. 13:2

19:26 Lotova žena Luka 17:32

20:7 Abraham prerok Ps. 105:9, 15

25:32–34 Ezav proda prvorojenstvo Heb. 12:16, 17

37:28 Jožefa prodajo v Egipt Ps. 105:17