Zakaj moramo biti budni?

 1. Ponazori, zakaj je pomembno, da se zavedamo, v kakšnem času živimo in kaj se dogaja okrog nas. (Glej sliko pri naslovu.)

PET, štiri, tri, dve, ena! Ko na zaslonu zagledamo odštevanje ure, vemo, da je prišel čas, da se usedemo in prisluhnemo predvajanju uvodne glasbe, s katero se prične zborovalni program. Takrat je čas, da tiho prisluhnemo čudoviti glasbi Watchtowerjevega orkestra, in kar je najpomembnejše, da pripravimo svoj um in srce na govore, ki bodo sledili. Kaj pa, če se nekateri še vedno sprehajajo ali pa pogovarjajo s prijatelji in se ne zmenijo za to, da se bo program vsak čas začel? Očitno niso pozorni na to, koliko je ura in kaj se dogaja okoli njih – predsedujoči je na odru, glasba se predvaja, navzoči pa sedijo. Ta namišljena zgodba nam lahko pomaga razumeti »odštevanje« do veliko pomembnejšega dogodka, na katerega moramo biti pripravljeni in se bo zgodil v bližnji prihodnosti. Kateri dogodek je to?

 2. Zakaj je Jezus svojim učencem rekel, naj bedijo?

² Ko je Jezus Kristus govoril o »sklenitvi stvarnosti«, je svojim učencem prigovarjal: »Pazite, bodite budni, ker ne veste, kdaj bo nastopil določeni čas.« Zatem jih je znova spodbudil k budnosti, ko jim je rekel: »Bodite budni!« (Mat. 24:3; beri Marko 13:32–37.) Tudi iz Matejevega poročila spoznamo, da je Jezus svoje sledilce v istem pogovoru opozoril, naj bodo budni: »Bedite torej, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod. [. . .] Bodite tudi vi pripravljeni, saj bo Sin človekov prišel ob uri, ko si ne boste mislili.« In še enkrat jim je rekel: »Bedite torej, ker ne veste ne dneva ne ure.« (Mat. 24:42–44; 25:13)

 3. Zakaj smo pozorni na Jezusovo svarilo?

³ Jehovove priče jemljemo Jezusovo svarilo resno. Vemo, da živimo globoko v »času konca« in da ni ostalo več veliko časa do začetka »velike stiske«! (Dan. 12:4; Mat. 24:21) Vidimo lahko, kako po svetu divjajo hude vojne, vse več je nemorale in nezakonitosti, verske zmede, pomanjkanja hrane, kug in potresov. Poleg tega Jehovove priče po vsem svetu opravljamo izredno delo, in sicer oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu. (Mat. 24:7, 11, 12, 14; Luk. 21:11) Željno pričakujemo Gospodov prihod, saj bo pomemben za nas in za izpolnitev Božjega namena. (Mar. 13:26, 27)

 4. a) Zakaj lahko zagotovo rečemo, da Jezus zdaj ve, kdaj bo nastopil harmagedon? b) O čem smo lahko prepričani, čeprav ne vemo, kdaj se bo začela velika stiska?

⁴ Vemo, da se vsak del programa na zborovanju prične ob točno določeni uri. Vendar kar se tiče velike stiske, ne moremo določiti točnega leta, še manj dneva in ure, ko se bo začela, pa naj se še tako trudimo. Ko je bil Jezus na zemlji, je rekel: »Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.« (Mat. 24:36) V nebesih je bil Kristus pooblaščen, da se vojskuje proti Satanovemu svetu. (Raz. 19:11–16) Zato lahko logično sklenemo, da Jezus zdaj ve, kdaj bo nastopil harmagedon. Toda mi tega ne vemo. Zato je nujno, da do izbruha velike stiske ostanemo budni. Po drugi strani pa Jehova že od samega začetka ve, kdaj bo do tega dogodka prišlo. Natančno je določil, kdaj bo napočil konec. Sedaj odšteva čas do začetka velike stiske, in ta ne bo zakasnila. (Beri Habakuk 2:1–3.) Zakaj smo lahko prepričani o tem?

 5. Navedi primer, ki pokaže, da se Jehovove prerokbe izpolnijo točno takrat, ko je to določeno.

⁵ Jehovove prerokbe se izpolnijo točno takrat, ko je to določeno! Razmislimo o tem, kako je Jehova rešil Izraelce iz Egipta ob točno določenem času. Mojzes je imel v mislih 14. nisan 1513 pr. n. št., ko je rekel: »Ob koncu teh štiristo tridesetih let, prav tistega dne, so vse Jehovove čete odšle iz egiptovske dežele.« (2. Mojz. 12:40–42) Teh »štiristo trideset let« se je začelo, ko je leta 1943 pr. n. št. stopila v veljavo Jehovova zaveza z Abrahamom. (Gal. 3:17, 18) Nekoliko kasneje je Jehova rekel Abrahamu: »Vedi, da bodo tvoji potomci priseljenci v deželi, ki ne bo njihova. Služiti bodo morali tamkajšnjim ljudem in ti jih bodo stiskali štiristo let.« (1. Mojz. 15:13; Apd. 7:6) Teh »štiristo let« stiske se je očitno začelo leta 1913 pr. n. št., ko je Izmael zasmehoval Izaka, ko je bil ta odstavljen, končalo pa se je leta 1513 pr. n. št. z izhodom Izraelcev iz Egipta. (1. Mojz. 21:8–10; Gal. 4:22–29) Da, Jehova je štiri stoletja vnaprej točno določil, kdaj bo rešil svoje ljudstvo!

 6. Zakaj smo lahko prepričani, da bo Jehova rešil svoje ljudstvo?

⁶ Med tistimi, ki so bili rešeni iz Egipta, je bil tudi Jozue. Ta je Izraelce opomnil: »Dobro veste z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, da ni ostala neizpolnjena niti ena beseda od vseh obljub, ki vam jih je govoril vaš Bog Jehova. Vse so se izpolnile. Niti ena beseda ni ostala neizpolnjena.« (Joz. 23:2, 14) Lahko smo prepričani, da se bo tudi Jehovova obljuba o rešitvi v veliki stiski zagotovo uresničila. Toda če želimo preživeti uničenje te stvarnosti, moramo ostati budni.

7., 8. a) Kakšno vlogo je imel stražar v starih časih in kaj se iz tega naučimo? b) Povej, kaj se lahko zgodi, če stražar zaspi.

⁷ Iz preteklosti se lahko naučimo, kako pomembno je, da smo budni. V starih časih so bila mnoga večja mesta, kot je bil denimo Jeruzalem, obdana z visokim obzidjem. Takšno obzidje je mesto fizično ščitilo pred napadalci, poleg tega pa se je z njega dalo dobro opazovati okolico. Stražarji so dan in noč stražili na obzidju in pri vratih. Prebivalce mesta so morali opozoriti na kakršno koli nevarnost, ki jim je pretila. (Iza. 62:6) Zelo pomembno je bilo, da so stražarji budno in pozorno opravljali svojo nalogo, saj je pri tem šlo za življenje ali smrt. (Ezek. 33:6)

⁸ Judovski zgodovinar Jožef poroča, da je rimska vojska leta 70 n. št. zavzela trdnjavo Antonijo, ki je bila tik ob jeruzalemskem obzidju, ker so stražarji pri vratih zaspali! Od tam so se rimski vojaki pognali proti templju in ga zažgali. To je bil vrhunec največje stiske, kar sta jih Jeruzalem in judovski narod kdaj doživela.

 9. Česa se večina ljudi danes ne zaveda?

⁹ Večina današnjih narodov ima še vedno »stražarje«, denimo obmejno stražo in visoko razvite nadzorne sisteme. Pazijo, da ne bi kdo vdrl na njihovo ozemlje, oziroma so pozorni na sovražnike, ki bi ogrožali njihovo nacionalno varnost. Vendar takšni »stražarji« lahko vidijo le nevarnosti, ki jih povzročijo ljudje oziroma njihove vladavine. Ne zavedajo se obstoja in delovanja Božje nebeške kraljestvene vlade, ki jo vodi Kristus, in vloge, ki jo bo ta imela pri skorajšnjem sojenju vsem narodom. (Iza. 9:6, 7; 56:10; Dan. 2:44) Po drugi strani pa smo lahko mi, s tem da smo pozorni in duhovno budni, pripravljeni na ta dan sodbe, ne glede na to, kdaj bo prišel. (Ps. 130:6)

10., 11. a) Na kaj moramo paziti in zakaj? b) Zakaj si prepričan, da Hudič vpliva na ljudi, da se ne zmenijo za biblijske prerokbe?

¹⁰ Predstavljaj si stražarja, ki vso noč bedi na svojem stražarskem mestu. Tik pred koncem straže je najbolj utrujen in kaj hitro bi ga lahko premagal spanec. Podobno je z nami. Bolj ko se bližamo koncu te stvarnosti, težje nam je ostati budni. Kako žalostno bi bilo, če bi v duhovnem smislu zaspali! Poglejmo si sedaj tri negativne vplive, zaradi katerih bi lahko popustili v budnosti, če ne bi bili pazljivi.

¹¹ Hudič uspava ljudi, da duhovno otopijo. Jezus je malo pred svojo smrtjo učence trikrat posvaril pred »vladarjem tega sveta«. (Jan. 12:31; 14:30; 16:11) Vedel je, da bo Hudič ljudem otemnil um, da se ne bodo zavedali, kako blizu je konec, na katerega opozarjajo Božje prerokbe glede prihodnosti. (Zef. 1:14) Satan zaslepljuje ljudem um s svetovnim imperijem krive religije. Kaj opaziš, ko se pogovarjaš z drugimi? Ali ni Hudič neverujočim že »zaslepil um«, tako da nočejo slišati o prihajajočem koncu te stvarnosti in o dejstvu, da Kristus danes vlada Božjemu kraljestvu? (2. Kor. 4:3–6) Kako pogosto slišiš ljudi reči »Me ne zanima«? Ko jim skušamo povedati, kam gre ta svet, so največkrat povsem ravnodušni.

12. Zakaj ne smemo dovoliti, da nas Hudič zavede?

¹² Ne dovoli, da bi ti ravnodušnost drugih jemala pogum ali pa te odvrnila od tega, da bi bil buden. Ti veš, kaj je resnica. Pavel je sovernikom napisal: »Dobro veste, da bo Jehovov dan prišel.« Nato pa je dodal: »Natanko tako kakor tat ponoči.« (Beri 1. Tesaloničanom 5:1–6.) Jezus nas je posvaril: »Bodite pripravljeni, saj bo Sin človekov prišel ob uri, ko se vam to ne bo zdelo verjetno.« (Luk. 12:39, 40) Satan bo kmalu zapeljal množice, da bodo sprejele lažen občutek »miru in varnosti«. Pretkano jih bo navedel na razmišljanje, da je na svetovnem prizorišču vse v najlepšem redu. Kako bo z nami? Če bomo »budni in razsodni«, nas ta dan sodbe ne bo presenetil, »kakor bi svetloba presenetila tatove«. Zato moramo dnevno brati Božjo napisano Besedo in poglobljeno premišljevati o tem, kaj nam Jehova govori.

13. Kako duh tega sveta vpliva na ljudi in kako se lahko ognemo temu nevarnemu vplivu?

¹³ Duh tega sveta ljudi duhovno uspava. Mnogi ljudje so tako zaposleni z vsakodnevnimi dejavnostmi, da se ne »zavedajo svojih duhovnih potreb«. (Mat. 5:3) Večino časa se ukvarjajo z gmotnimi stvarmi, ki jih ponuja ta svet in ki spodbujajo »želje mesa« in »želje oči«. (1. Jan. 2:16) Poleg tega zabavna industrija omamlja ljudi z ljubeznijo do užitkov, skušnjave pa se iz leta v leto stopnjujejo. (2. Tim. 3:4) Zato je Pavel rekel kristjanom, naj ne načrtujejo vnaprej, »kako bi zadovoljili želje mesa«, saj to vodi v duhovni spanec. (Rim. 13:11–14)

14. Katero svarilo je zapisano v Luku 21:34, 35?

¹⁴ Medtem ko zavračamo duha tega sveta, pa z veseljem pustimo, da na nas vpliva sveti duh, s katerim nam Jehova pomaga jasno razumeti dogodke, ki so še pred nami.^[1] (1. Kor. 2:12) Kljub temu se zavedamo, da lahko posameznik kaj hitro duhovno zadrema; to se lahko zgodi, če povsem običajnim stvarem dovoli, da mu izrinejo duhovne dejavnosti. (Beri Luka 21:34, 35.) Drugi se morda posmehujejo naši budnosti, toda zaradi tega ne bi smeli pozabiti, v kakšnem času živimo. (2. Pet. 3:3–7) Moramo se družiti s sokristjani na občinskih shodih, kjer je navzoč Božji duh.

15. Kaj se je zgodilo Petru, Jakobu in Janezu in kako se lahko to zgodi tudi nam?

¹⁵ Zaradi svojega nepopolnega telesa lahko popustimo v odločenosti, da ostanemo pozorni. Jezus je vedel, kako zlahka nepopolni ljudje popustijo lastnim šibkostim. Razmislimo, kaj se je zgodilo v noči, preden so ga usmrtili. Jezus je želel ostati značajen, zato se je obrnil k svojemu nebeškemu Očetu, da bi ga ta okrepil. Petra, Jakoba in Janeza je prosil, naj bedijo, medtem ko bo molil. Toda učenci se niso zavedali resnosti tega, kar se bo zgodilo. Namesto da bi bili pozorni na Gospodarja, so popustili močni želji svojega telesa in zaspali. Tudi Jezus je bil utrujen, vendar je bil povsem buden in je goreče molil k svojemu Očetu. To bi morali delati tudi njegovi prijatelji. (Mar. 14:32–41)

16. Kako lahko glede na Jezusov nasvet, zapisan v Luku 21:36, ostanemo budni?

¹⁶ Da bi ostali duhovno »budni«, ni dovolj le, da si tega želimo. Jezus je nekaj dni pred opisanim dogodkom v vrtu Getsemani tem istim učencem rekel, naj molijo k Jehovu. (Beri Luka 21:36.) Da bi torej ostali duhovno budni, moramo tudi mi paziti, da ne zanemarjamo molitev. (1. Pet. 4:7)

17. Kako se lahko pripravimo na to, kar se bo zgodilo v bližnji prihodnosti?

¹⁷ Jezus je rekel, da bo konec prišel ob uri, ko si ne bomo mislili. Zato sedaj ni čas, da bi duhovno dremali ali pa si prizadevali za življenjski slog, za katerega Satanov svet trdi, da prinaša srečo, in je privlačen našemu nepopolnemu telesu. (Mat. 24:44) Bog in Kristus nam po straneh Biblije govorita, kaj bosta naredila za nas v bližnji prihodnosti in kako lahko ostanemo budni. Osredotočeni moramo biti na svojo duhovnost, odnos z Jehovom in na dejavnosti, povezane s Kraljestvom. Zavedati se moramo časa, v katerem živimo, in na to, kaj se dogaja okrog nas. Tako bomo lahko pripravljeni na to, kar prihaja. (Raz. 22:20) Gre za naše življenje!