»Božji izrael« in »Velika množica«

»Videl [sem], in glej: velika množica, ki je nihče ni mogel sešteti.« (RAZODETJE 7:9)

1.–3. a) Kaj veličastnega se v nebesih obeta maziljenim kristjanom? b) Kako je Satan skušal uničiti občino prvega stoletja? c) Kaj se je zgodilo leta 1919, kar je dokazalo, da se je izjalovilo Satanovo prizadevanje, da izpridi maziljeno krščansko občino?

USTANOVITEV ‚Božjega Izraela‘ leta 33 n. š. je bilo eno pomembnejših dejanj pri uresničevanju Jehovovih namenov. (Galatom 6:16) Maziljeni člani tega Božjega Izraela si obetajo, da bodo kot nesmrtna duhovna stvarjenja vladali s Kristusom v Božjem nebeškem kraljestvu. (1. Korinčanom 15:50, 53, 54) Na tem položaju pa bodo imeli odločilno vlogo pri posvetitvi Jehovovega imena in strtju glave Velikemu nasprotniku, Satanu Hudiču. (1. Mojzesova 3:15; Rimljanom 16:20) Zato ni čudno, da se je Satan do skrajnosti potrudil, da bi bodisi s preganjanjem bodisi z izprijanjem uničil to novo občino! (2. Timoteju 2:18; Juda 4; Razodetje 2:10)

² Ko so še živeli apostoli, Satan v tem ni uspel. Po njihovi smrti pa se je odpadništvo neovirano širilo. In ko je Satan sprožil nastanek odpadniške, izkrivljene religiozne podobe, ki jo danes poznamo kot tako imenovano krščanstvo, je bilo videti, kot da se je čista krščanska občina, ki jo je ustanovil Jezus, res izpridila. (2. Tesaloničanom 2:3-8) Pa vendar se je pravo krščanstvo ohranilo. (Matevž 28:20)

³ Jezus je v svoji prispodobi o pšenici in ljuljki napovedal, da bodo pravi kristjani določen čas rasli skupaj z »ljuljko« oziroma lažnimi kristjani. In to se je tudi zgodilo. Rekel pa je še, da se bodo v zadnjih dneh »sinovi kraljestva« spet vidno ločili od »ljuljke«. (Matevž 13:36-43) Tudi to se je spolnilo. Leta 1919 so namreč pravi maziljeni kristjani izšli iz babilonskega ujetništva, Bog pa jih je priznal za ‚zvestega in preudarnega sužnja‘. Nato so se srčno posvetili oznanjevanju dobre vesti o Kraljestvu. (Matevž 24:14, 45-47; Razodetje 18:4) Večina njih je bila Nejudov. Toda ker so imeli takšno vero kakor Abraham, so bili v resnici ‚Abrahamovi potomci‘. Pripadali so ‚Božjemu Izraelu‘. (Galatom 3:7, 26-29)

»Velika množica«

 4. Katera skupina kristjanov je še zlasti v tridesetih letih tega stoletja pritegnila pozornost?

⁴ Spočetka so ti, ki so se odzvali na oznanjevanje maziljenih kristjanov, tudi sami postali duhovni Izraelci, preostanek 144.000 z nebeškim upanjem. (Razodetje 12:17) Še zlasti v tridesetih letih tega stoletja pa je pozornost zbudila druga skupina, ki je bila poenačena z ‚drugimi ovcami‘ iz prispodobe o ovčjih stajah. (Janez 10:16) Tudi njeni člani so bili Kristusovi učenci, le da so si obetali, da bodo večno živeli na rajski zemlji. Simbolično rečeno so bili duhovni potomci maziljenih kristjanov. (Izaija 59:21; 66:22; primerjaj 1. Korinčanom 4:15, 16.) Maziljeno krščansko občino so priznali za zvestega in preudarnega sužnja ter kakor ti njihovi maziljeni bratje močno ljubili Jehova, verovali v Jezusovo žrtev, goreče hvalili Boga in voljno trpeli za pravično stvar.

 5. Kako se je vse bolj jasnil položaj drugih ovc?

⁵ Sprva ni bilo čisto jasno, kakšen položaj imajo te druge ovce, toda mineval je čas in stvari so se jasnile. Leta 1932 so bili tako maziljeni kristjani ohrabreni, naj druge ovce spodbudijo, da se jim pridružijo pri oznanjevanju, torej pri delu, katerega so mnoge izmed drugih ovc že opravljale. Nadalje so bile te druge ovce leta 1934 spodbujene, da se krstijo v vodi. Leta 1935 so jih poenačili z ‚veliko množico‘ iz 7. poglavja knjige Razodetje. Nato so bili leta 1938 povabljeni, da kot opazovalci obiščejo spominsko svečanost v spomin na smrt Jezusa Kristusa. Zatem, leta 1950, pa so sprevideli, da so zreli možje izmed drugih ovc eni od ‚knezov‘, ki so kakor »zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnijo«. (Psalm 45:16, EI; Izaija 32:1, 2) Leta 1953 so tudi spoznali, da je Božja zemeljska organizacija – njen večji del so do takrat bile druge ovce – jedro zemeljske družbe novega sveta. Nato pa so leta 1985 še spoznali, da so druge ovce po Jezusovi odkupni žrtvi kot Božji prijatelji opravičene in si obetajo, da bodo preživele Harmagedon.

 6. V kakšnem odnosu so danes maziljene in druge ovce ter kakšna vprašanja se zato postavijo?

⁶ Velika večina teh 144.000 je doslej, v tem sklepnem delu ‚zadnjih dni‘, že umrla in dobila nebeško nagrado. (2. Timoteju 3:1; Razodetje 6:9-11; 14:13) Zato večino oznanjevanja dobre vesti zdaj opravijo kristjani z zemeljskim upanjem, in štejejo si v čast, da lahko pri tem podpirajo Jezusove maziljene brate. (Matevž 25:40) Ti maziljenci pa so zvesti in preudarni suženj, ki v teh zadnjih dneh deli duhovno hrano. Kaj pa bo z drugimi ovcami, ko bodo vsi maziljenci dobili svojo nebeško nagrado? Kako bo takrat poskrbljeno za druge ovce? Kratek skok v stari Izrael nam bo pomagal odgovoriti na ti vprašanji.

Tipsko »kraljestvo duhovnikov«

7., 8. Do katere mere je stari Izrael pod postavino zavezo lahko bil kraljestvo duhovnikov in svet narod?

⁷ Jehova je, ko je za svoj posebni narod izbral Izrael, z njim sklenil tudi zavezo in mu rekel: »Če boste resno poslušali glas moj in držali zavezo mojo, bodete moja dragotina pred vsemi narodi, kajti moja je vsa zemlja; in bodete mi kraljestvo duhovnikov in svet narod.« (2. Mojzesova 19:5, 6) Izrael je bil torej Jehovovo posebno ljudstvo na podlagi postavine zaveze. Kako pa se je spolnila obljuba o kraljestvu duhovnikov in svetem narodu?

⁸ Izraelci so, kadar so bili zvesti, priznavali Jehovovo suverenost in sprejemali Jehova za svojega kralja. (Izaija 33:22) Tako so torej bili kraljestvo. Toda, kot je bilo razodeto kasneje, je obljuba o ‚kraljestvu‘ pomenila več od tega. Kadar so poslušali Jehovovo postavo, so bili tudi čisti in ločeni od okoliških narodov. Tako so bili tudi svet narod. (5. Mojzesova 7:5, 6) Ali pa so bili hkrati še kraljestvo duhovnikov? No, v Izraelu je bil za tempeljsko službo določen Levijev rod in znotraj tega rodu je bilo tudi levitsko duhovništvo. Ob slovesnem sprejetju mojzesovske postave so namesto vsakega prvorojenca iz nelevitskih družin vzeli po enega levita.a (2. Mojzesova 22:29; 4. Mojzesova 3:11-16, 40-51) S tem je tako rekoč vsaka izraelska družina imela svojega predstavnika pri tempeljski službi. Vendar je to bilo tudi najdlje, do koder so lahko prišli, da bi bili narod duhovnikov. Vseeno pa so pred narodi predstavljali Jehova. In tudi vsak tujec, ki je želel častiti pravega Boga, se je v tem moral pridružiti Izraelcem. (2. letopisov 6:32, 33; Izaija 60:10)

 9. Kaj je navedlo Jehova, da je severno izraelsko kraljestvo zavrgel, ‚da mu ni bilo več duhovnik‘?

⁹ Po smrti Salomona pa se je Božje ljudstvo razdelilo na severno izraelsko kraljestvo pod kraljem Jeroboamom ter na južno Judovo kraljestvo pod kraljem Roboamom. Tempelj, središče čistega čaščenja, je bil na Judovem ozemlju, zato je Jeroboam na ozemlju svoje države vzpostavil prepovedano obliko čaščenja in postavil podobe telet. Poleg tega je »napravil [. . .] hiše višav in postavil za duhovnike vsake vrste ljudi, ki niso bili izmed sinov Levijevih«. (1. kraljev 12:31) To severno kraljestvo pa je zabredlo še globlje v krivo čaščenje, ko je kralj Ahab svoji ženi Jezabeli, ki je bila tujka, dovolil, da je v deželi ustanovila čaščenje Baala. Jehova je nad tem uporniškim kraljestvom končno razglasil obsodbo. Po Ozeu je rekel: »Uničuje se ljudstvo moje, ker nima spoznanja; ker si ti zavrgel spoznanje, te tudi jaz zavržem, da mi ne bodeš duhovnik.« (Ozea 4:6) Nedolgo potem so to severno izraelsko kraljestvo uničili Asirci.

10. Kako je južno Judovo kraljestvo, kadar je bilo zvesto, res predstavljalo Jehova pred narodi?

¹⁰ Kako pa je bilo z južnim, Judovim kraljestvom? Začasa Ezekija jim je Jehova po Izaiju rekel: »Vi ste priče moje [. . .] in hlapec moj, ki sem ga izvolil [. . .] To ljudstvo, ki sem si ga izobrazil, bo pripovedovalo hvalo mojo.« (Izaija 43:10, 21; 44:21) Južno kraljestvo je, kadar je bilo zvesto, res oznanjalo narodom Jehovovo slavo, privabljalo ljudi iskrenega srca k čaščenju Jehova v njegovem templju in imelo v svoji službi zakonito levitsko duhovništvo.

Tujci v Izraelu

11., 12. Naštejte nekaj tujcev, ki so se pridružili Izraelcem v služenju Jehovu.

¹¹ V postavi, dani po Mojzesu, čigar žena Zifora je bila Madianka, je bilo poskrbljeno tudi za tujce, ki so se odzvali na to narodno pričevanje. Iz Egipta je skupaj z Izraelci šlo ‚brez števila veliko mešanega ljudstva‘, Neizraelcev, in so tako bili zraven, ko je bila objavljena postava. (2. Mojzesova 2:16-22; 12:38, Wolfova Biblija; 4. Mojzesova 11:4) Prav tako je bila Rahab skupaj z domačimi rešena iz Jerihe in kasneje sprejeta v judovsko občino. (Jozue 6:23-25) Nedolgo zatem so tudi Gibeonci sklenili mir z Izraelci in dobili naloge, povezane s shodnim šotorom. (Jozue 9:3-27; glej tudi 1. kraljev 8:41-43; Estera 8:17.)

¹² Tujci so naposled opravljali zelo odgovorne naloge. Tako sta bila Urija, Betsebin mož, ki je bil Hetejec, ter Zelek, ki je bil Amonec, prišteta k Davidovim ‚junakom‘. (1. letopisov 11:26, 39, 41; 2. Samuelova 11:3, 4) Etiopec Ebedmelek je služil v palači in je imel dostop do kralja. (Jeremija 38:7-9) Potem ko se je Izrael vrnil iz babilonskega ujetništva, so tudi neizraelski Netinimci dobili še večje naloge: pomagali so duhovnikom. (Ezra 7:24) In ker naj bi nekaj teh zvestih tujcev oziroma priseljencev predpodabljalo današnjo veliko množico, nas njihov položaj vsekakor zanima.

13., 14. a) Kakšne prednosti in odgovornosti so v Izraelu imeli pojudenci? b) Kako so morali Izraelci gledati na zveste pojudence?

¹³ Ti zvesti tujci so bili pojudeni in posvečeni Jehovovi častilci pod mojzesovsko postavo. Skupaj z Izraelci so bili ločeni od drugih narodov. (3. Mojzesova 24:22) Kakor Izraelci so tudi oni darovali žrtve, se ogibali krivega čaščenja in vzdrževali krvi. (3. Mojzesova 17:10-14; 20:2) Pomagali so graditi Salomonov tempelj ter obnavljati pravo čaščenje pod vodstvom kraljev Asa in Ezekija. (1. letopisov 22:2; 2. letopisov 15:8-14; 30:25) In ko je Peter ob binkoštih leta 33 n. š. uporabil prvi ključ, so njegove besede slišali »Judje in [nejudovski] spreobrnjenci«. In morda je bilo med tri tisoč krščenimi ta dan tudi kaj pojudencev. (Dejanja 2:10 [11. vrstica, EI], 41) Nedolgo zatem je Filip krstil etiopskega pojudenca, in to prej, preden je Peter uporabil zadnji ključ Kraljestva pri Korneliju in njegovi družini. (Matevž 16:19; Dejanja 8:26-40; 10:30-48) Očitno je torej, da na pojudence niso gledali enako kakor na Nejude.

¹⁴ Kljub temu pa v Izraelu pojudenci le niso imeli čisto enakega položaja, kakor v deželi rojeni Izraelci. Niso denimo služili kot duhovniki niti niso njihovi prvorojenci imeli svojih predstavnikov v levitskem duhovništvu.b Pojudenci tudi niso imeli dedne posesti v Izraelu. Navzlic temu pa je bilo Izraelcem zapovedano, naj bodo pozorni do teh zvestih pojudencev in naj nanje gledajo kot na brate. (3. Mojzesova 19:33, 34)

Duhovni narod

15. Kaj se je zgodilo, ko je naravni Izrael zavrnil Mesija?

¹⁵ Namen Postave je bil, da ohrani Izrael čist, ločen od okoliških narodov. Imela pa je še en namen. Apostol Pavel je napisal: »Postava [je bila] voditeljica naša do Kristusa, da bi bili iz vere opravičeni.« (Galatom 3:24) Toda na žalost večina Izraelcev ni pustila, da bi jih Postava pripeljala do Kristusa. (Matevž 23:15; Janez 1:11) Bog Jehova je zato ta narod zavrgel in poskrbel, da se je rodil ‚Božji Izrael‘. Poleg tega pa je tudi Nejude povabil, da postanejo polnopravni državljani tega novega Izraela. (Galatom 3:28; 6:16) In prav na tem novem narodu se čudovito ter dokončno izpolnjuje Jehovova obljuba o kraljevskem duhovništvu iz Druge Mojzesove knjige 19:5, 6. Kako pa?

16., 17. V katerem smislu so maziljeni kristjani na zemlji »kraljevski«; in v katerem »duhovništvo«?

¹⁶ Peter je, ko je pisal maziljenim kristjanom svojih dni, citiral Drugo Mojzesovo knjigo 19:6: »Vi [. . .] ste rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo Bogu za last.« (1. Petrov 2:9) Kaj to pomeni? Ali so maziljeni kristjani na zemlji kralji? Niso, njihovo kraljevanje je še vedno v prihodnosti. (1. Korinčanom 4:8) Kljub temu pa so »kraljevski« v tem pogledu, da so odbrani za kraljevske prednosti v prihodnosti. Že zdaj pa so narod, ki mu kraljuje Jezus, katerega je postavil Veliki suveren, Bog Jehova. Pavel je to takole napisal: »[Jehova] nas je rešil iz teme oblasti in prestavil v kraljestvo Sina ljubezni svoje.« (Kološanom 1:13)

¹⁷ Toda ali so maziljeni kristjani na zemlji duhovniki? Nekako so. Kot občina opravljajo nesporna duhovniška dela. Peter je to pojasnil, ko je rekel: »Vi [se sezidavate] [. . .] v hišo duhovno, sveto duhovništvo.« (1. Petrov 2:5; 1. Korinčanom 3:16) Preostanek maziljenih kristjanov je danes kot skupina ‚zvesti in preudarni suženj‘, posrednik za razdeljevanje duhovne hrane. (Matevž 24:45-47) Kakor v starem Izraelu se mora tudi danes vsak, ki želi častiti Jehova, pridružiti tem maziljenim kristjanom.

18. Katero bistveno nalogo ima maziljena občina kristjanov na zemlji kot duhovništvo?

¹⁸ Pa ne le to, maziljenci so od Izraelcev prevzeli tudi prednost, da pričujejo o Jehovovi veličini med narodi. Kot kaže sobesedilo, je imel Peter, ko je maziljene kristjane imenoval kraljevsko duhovništvo, v mislih oznanjevanje. Ko je rekel: »Vi [. . .] ste [. . .] kraljevsko duhovništvo, [. . .] da oznanjate kreposti njega, ki vas je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo«, je v istem navedku združil Jehovovo obljubo iz Druge Mojzesove knjige 19:6 z Jehovovimi besedami Izraelcem, ki so zapisane v Izaijevi knjigi 43:21. (1. Petrov 2:9) V skladu s temi besedami je Pavel govoril o oznanjevanju Jehovovih kreposti kot o tempeljski daritvi. Napisal je: »Po [Jezusu] torej prinašajmo vedno hvalno daritev Bogu, to je ,sad ustnic‘, ki proslavljajo ime njegovo.« (Hebrejcem 13:15)

Nebeška izpolnitev

19. Kaj je končna, veličastna izpolnitev obljube, da bo Izrael Kraljestvo duhovnikov?

¹⁹ Druga Mojzesova knjiga 19:5, 6 pa ima navsezadnje še daleč veličastnejšo izpolnitev. V knjigi Razodetje apostol Janez sliši nebeška stvarjenja, kako navajajo to svetopisemsko vrstico, ko hvalijo obujenega Jezusa: »Bilo si zaklano in si jih odkupilo Bogu s krvjo svojo iz vsakega rodu in jezika in ljudstva in naroda, in si jih storilo našemu Bogu v kraljestvo in za duhovnike, in kraljevali bodo na zemlji.« (Razodetje 5:9, 10) Kraljevsko duhovništvo je torej v svojem končnem pomenu Božje nebeško kraljestvo, vladajoča oblast, za katero nas je Jezus učil moliti. (Lukež 11:2) In del tega Kraljestva bo vseh 144.000 maziljenih kristjanov, ki ostanejo zvesti do konca. (Razodetje 20:4, 6) Kako sijajna izpolnitev obljube, ki je bila že davno izrečena po Mojzesu!

20. Na katero vprašanje je še treba odgovoriti?

²⁰ Kaj pa ima vse to opraviti s položajem velike množice in njeno prihodnostjo, ko bodo vsi maziljenci dobili svojo čudovito dediščino? To pa bo razjasnil zadnji članek iz te serije.

[Podčrtni opombi]

Ali lahko pojasnite?

◻ Kako se je položaj drugih ovc vse bolj jasnil?

◻ Zakaj je Jehova zavrnil severno izraelsko kraljestvo, da mu ni več bilo duhovnik?

◻ Kakšen položaj je med narodi imela Judeja, kadar je bila zvesta?

◻ Kakšen položaj so v Izraelu imeli zvesti pojudenci?

◻ Kako maziljena občina služi kot kraljestvo duhovnikov?

[Slika na strani 16]

Maziljeni kristjani na zemlji kot kraljevsko duhovništvo oznanjajo Jehovovo slavo

[Slika na strani 18]

Kraljestvo – končna izpolnitev Druge Mojzesove knjige 19:6