Reference za Življenje in oznanjevanje – delovni zvezek
12.–18. OKTOBER
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | 2. MOJZESOVA 33, 34
»Jehovove privlačne lastnosti«
(2. Mojzesova 34:5) In Jehova se je spustil dol v oblaku, se postavil zraven njega in razglasil ime Jehova.
it-2-E 466, 467
Ime
Stvarstvo dokazuje, da Bog obstaja, vendar nam ne razkrije njegovega imena. (Ps 19:1; Rim 1:20) Da nekdo pozna Boga po imenu, pomeni več kot le to, da ve, kako mu je ime. (2Kn 6:33) Poznati Boga po imenu pomeni poznati Boga kot osebo – poznati njegove lastnosti ter vedeti, kaj dela in kakšen je njegov namen. To nam je razkril v svoji Besedi. (Primerjaj 1Kr 8:41–43; 9:3, 7; Neh 9:10.) V Svetem pismu je na primer Mojzes omenjen kot nekdo, ki ga je Jehova poznal »po imenu« oziroma osebno. (2Mz 33:12) Mojzes je imel čast videti Jehovovo slavo in slišati, kako je bilo razglašeno »ime Jehova«. (2Mz 34:5) Ta razglas ni bil samo ponavljanje imena Jehova, ampak opis Jehovovih lastnosti in dejanj. »Jehova, Jehova, Bog usmiljen in milostljiv, počasen za jezo, poln srčne dobrotljivosti in resnice, ki svojo srčno dobrotljivost hrani za tisoče, ki oprošča napake, prestopke in grehe, vendar krivega ne pusti brez kazni, temveč za pregrehe očetov kaznuje njihove sinove in vnuke, do tretjega in četrtega rodu.« (2Mz 34:6, 7) Podobno je tudi Mojzesova pesem, ki vsebuje besede »razglašal bom Jehovovo ime«, opisovala Božjo osebnost in njegovo ravnanje z Izraelci. (5Mz 32:3–44)
26. OKTOBER–1. NOVEMBER
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | 2. MOJZESOVA 37, 38
»Oltarja v svetem šotoru in njuna vloga pri čistem čaščenju«
(2. Mojzesova 37:25) Zatem je iz akacijevega lesa naredil kadilni oltar. Komolec je bil dolg in komolec širok, kvadratne oblike, visok pa je bil dva komolca. Iz njega so izhajali rogovi.
it-1-E str. 82, odst. 3
Oltar
Kadilni oltar. Kadilni oltar (imenovan tudi »zlati oltar« [2Mz 39:38]) je bil prav tako narejen iz akacijevega lesa ter je imel vrhnjo ploskev in stranice prevlečene z zlatom. Okrog in okrog je imel zlato obrobo. Njegova osnovna ploskev je bila kvadratne oblike s stranicami, dolgimi 44,5 cm, visok je bil 89 cm, na vsakem vogalu zgoraj pa je imel rog. Imel je tudi zlate obroče, po dva obroča na vsaki strani oltarja pod zlato obrobo, kamor so vtaknili drogova za nošenje, ki sta bila narejena iz akacijevega lesa in prevlečena z zlatom. (2Mz 30:1–5; 37:25–28) Na tem oltarju so dvakrat na dan zažigali posebno dišeče kadilo, in sicer zjutraj in zvečer. (2Mz 30:7–9, 34–38) V Svetem pismu je na več mestih omenjena kadilnica oziroma držalo za ogenj in očitno so jo uporabljali tudi pri žganju kadila na kadilnem oltarju. (3Mz 16:12, 13; Heb 9:4; Raz 8:5; 2Kn 26:16, 19) Kadilni oltar je v svetem šotoru stal tik pred zaveso, ki je zastirala Najsvetejše, tako da za njega piše, da je stal »pred Skrinjo pričevanja«. (2Mz 30:1, 6; 40:5, 26, 27)
(2. Mojzesova 37:29) Prav tako je vešče pripravil sveto mazilno olje in čisto, dišeče kadilo.
it-1-E 1195
Kadilo
Sveto kadilo, ki je bilo namenjeno uporabi v svetem šotoru, je bilo pripravljeno iz dragih sestavin, ki jih je prispevalo ljudstvo. (2Mz 25:1, 2, 6; 35:4, 5, 8, 27–29) Ko je Jehova Mojzesu dajal navodila za pripravo kadila, ki je bilo mešanica štirih sestavin, mu je rekel: »Vzemi naslednje dišave: kapljice stakte, onih, dišeči gálban in čisto belo kadilo. Vsake dišave naj bo enaka količina. Potem pa iz tega naredi kadilo, mešanico dišav, vešče pripravljeno, osoljeno, čisto, sveto. Nekaj tega stolci v prah, nato pa en del postavi pred Pričevanje v shodnem šotoru, kjer se bom shajal s teboj. Naj vam bo to nekaj najsvetejšega.« (2Mz 30:34–38; 37:29) Da bi poudaril, kako sveto in nedotakljivo je kadilo, je Jehova dodal: »Kdor bi naredil kaj temu podobnega, da bi to vonjal, naj bo iztrebljen iz svojega ljudstva.« (2Mz 30:34–38; 37:29)
(2. Mojzesova 38:1) Nato je iz akacijevega lesa naredil oltar za žgalne daritve: pet komolcev je bil dolg in pet komolcev širok; bil je kvadratne oblike. Visok pa je bil tri komolce.
it-1-E str. 82, odst. 1
Oltar
Oltarja v svetem šotoru. Za rabo v svetem šotoru sta bila po Božjem načrtu izdelana dva oltarja. Oltar za žgalne daritve (imenovan tudi »bakreni oltar« [2Mz 39:39]) je bil narejen iz akacijevega lesa in je bil podoben skrinji brez pokrova in dna. Njegova osnovna ploskev je bila kvadratne oblike s stranicami, dolgimi 2,2 m, visok je bil 1,3 m, na vrhu vsakega od štirih vogalov pa je imel rog. Vse ploskve so bile prevlečene z bakrom. Pod okvir oltarja so položili bakreno rešetko oziroma mrežo, in sicer »na notranjo stran«, tako da je bila mreža »na polovici višine oltarja«. Na štirih vogalih oltarja so bili ob bakreni mreži pritrjeni štirje obroči. Očitno so bili namenjeni temu, da so vanje vtaknili drogova za nošenje, ki sta bila narejena iz akacijevega lesa in prevlečena z bakrom. To morda pomeni, da so na dveh stranicah oltarja naredili režo, skozi katero so vtaknili ravno mrežo, na vsaki strani reže pa sta bila obroča. Učenjaki niso povsem enotni glede obročev in nekateri so mnenja, da je šlo za dva niza obročev in da je bil drugi niz, ki je bil namenjen drogovoma za prenašanje, nameščen neposredno na zunanjo stran oltarja. Za oltar je bil narejen tudi bakren pribor, ki je vključeval vedra in lopate za pepel, posode za živalsko kri, vilice za meso in ponve za žerjavico. (2Mz 27:1–8; 38:1–7, 30; 4Mz 4:14)
Kopljimo za duhovnimi dragulji
(2. Mojzesova 37:1) Bezalél je naredil Skrinjo iz akacijevega lesa: dva komolca in pol je bila dolga, komolec in pol široka ter komolec in pol visoka.
(2. Mojzesova 37:10) In naredil je mizo iz akacijevega lesa: dva komolca je bila dolga, komolec široka ter komolec in pol visoka.
(2. Mojzesova 37:25) Zatem je iz akacijevega lesa naredil kadilni oltar. Komolec je bil dolg in komolec širok, kvadratne oblike, visok pa je bil dva komolca. Iz njega so izhajali rogovi.
it-1-E 36
Akacija
Akacija ima dolgo trnje, ki štrli s široko razpredenih vej. Te so pogosto prepletene z vejami sosednjih akacij v goste krošnje. To razloži, zakaj je v Svetem pismu za akacijo skoraj vedno uporabljena množinska oblika (šitím). Akacija v višino zraste od 6 do 8 m in je največkrat v obliki grma. Ima mehke, peresu podobne liste in je prekrita s prijetno dišečimi rumenimi cvetovi, iz katerih zrastejo podolgovati stroki. Pod hrapavim, črnim lubjem se skriva trd in gost les, ki je odporen na insekte. Akacijev les je bil zelo primeren material za izdelavo svetega šotora in njegove opreme, ne samo zaradi svojih lastnosti, ampak tudi, ker je v puščavi na voljo. Uporabili so ga pri izdelavi Skrinje zaveze (2Mz 25:10; 37:1), mize za kruh obličja (2Mz 25:23; 37:10), oltarjev (2Mz 27:1; 37:25; 38:1), drogov za prenašanje (2Mz 25:13, 28; 27:6; 30:5; 37:4, 15, 28; 38:6), stebrov za zastore (2Mz 26:32, 37; 36:36) ter okvirjev za šotor (2Mz 26:15; 36:20) in njihovih prečk (2Mz 26:26; 36:31).