»Bodite sveti ...«

»Bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, saj piše: ‚Bodite sveti, ker sem jaz svet.‘« 1. PETROV 1:15, 16, JP

1., 2. a) Kakšen opomin je bil zapisan na turbanu velikega duhovnika in zakaj? b) Zakaj je ta opomin glede Jehovine svetosti primeren danes? c) Kako nas glede svetosti opominja Peter?

»SVETOST JEHOVI.« Te vznemirljive besede so bile vsem na očeh, vgravirane so bile v ploščico iz čistega zlata, ki jo je na turbanu nosil izraelski veliki duhovnik. (2. Mojzesova 28:36–38) Služila je kot svetleč opomin, da Izraelci za razliko od poganskih narodov, ki se klanjajo nečistim božanstvom, častijo čistega, svetega Boga.

² Če si že Jehovina priča, ali se zavedaš, kako neomadeževan, čist, svet in pravičen je Bog, ki ga častiš? Na takšno osnovno resnico te skorajda ni treba spomniti. Navsezadnje smo bili kot Jehovino ljudstvo blagoslovljeni z vpogledom v »globočine Božje«, v zapletene svetopisemske prerokbe, uporabnost svetopisemskih načel, svetopisemskih naukov. (1. Korinčanom 2:10; primerjaj Danijel 12:4.) Kljub temu pa nekateri očitno ne cenijo dovolj Jehovine svetosti. Zakaj? Ker vsako leto tisoči zapadejo v razne oblike nemorale. Nadaljnji tisoči kličejo nesrečo, ker sodelujejo v dejavnostih, ki mejijo na prestopanje Božjega zakona. Očitno nekateri niso dojeli resnosti besed iz 1. Petrovega pisma 1:15, 16: »Bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, saj piše: ‚Sveti bodite, ker sem jaz svet.‘« (JP)

Svet Bog, sveti častilci

 3. Katero Jehovino značilnost naznanja Mojzesova pesem?

³ ‚Nepopolna oseba pa sveta? Nemogoče!‘ boš morda rekel. Toda poglobi se v Petrov opomin. Apostol je tukaj citiral besede, ki jih je Bog najprej namenil Izraelcem kmalu po njihovem izhodu iz Egipta. Ko jih je čudežno rešil, se je Jehova razkril kot Rešitelj, Spolnjevalec obljub, »pravi vojščak«. (2. Mojzesova 3:14–17; 15:3) V pesmi, ki je opevala poraz Egipčanov v Rdečem morju, je Mojzes sedaj razodel še eno Jehovino značilnost: »Kdo je tebi enak med bogovi, Jehova? Kdo je kakor ti, poveličan v svetosti?« (2. Mojzesova 15:11) Na tem mestu se Jehovi prvič pripisuje svetost.

 4. a) Kako je Jehova »poveličan v svetosti«? b) Kako se Jehova zato razlikuje od kanaanskih bogov?

⁴ Hebrejska in grška beseda, ki je v Bibliji prevedena kot »svet«, posreduje misel o tem, da je nekdo ‚svetel, nov, svež, brez madeža in čist‘. Mojzes je tako Jehovo opisal kot najčistejšega, brez nečistosti, ki ni sprijen in tudi nepopustljivo nestrpen do nečistosti. (Habakuk 1:13) Jehova se je močno razlikoval od bogov kanaanske dežele, ki naj bi jo Izraelci bili kmalu poselili. Dokumenti, ki so jih odkrili pri Ras Šamri, mestu na severu sirijske obale, nudijo bežen in omejen, vendar poučen pogled na kanaanska svetišča. Ta besedila opisujejo bogove, ki so bili, kot piše John Gray knjigi Kanaanci, »bojeviti ljubosumni, maščevalni, pohotni«.

5., 6. a) Kako je čaščenje razuzdanih bogov vplivalo na Kanaance? b) Kako je čaščenje svetega Boga vplivalo na Izraelce?

⁵ Kot si lahko mislimo, je kanaanska kultura bila odraz razuzdanih bogov, ki so jih častili. Knjiga Religija izraelskega ljudstva pojasnjuje: »Posnemanje božanstev so imeli za službo bogu. ... [boginja spolnosti] Astarta je imela številne moške in ženske služabnike, ki so bili opisani kot posvečene osebe ... Posvetili so se v njeno službo in se prostituirali.« Učenjak William F. Albright pa dodaja: »Najhuje pa je, da je erotični vidik njihovega kulta padel na izredno nizko družbeno stopnjo.« Čaščenje faličnih »svetih stebrov«, žrtvovanje otrok, magija, zaklinjanje, krvoskrunstvo, sodomija in obscenost – vse to so ‚počenjali‘ v Kanaanu. (2. Mojzesova 34:13; 3 Mojzesova 18:2–25; 5. Mojzesova 18:9–12)

⁶ Jehova je »poveličan v svetosti«. Takšno nizkotnost pri svojih častilcih ne bi mogel trpeti. (Psalm 15) Zato je Jehova, za razliko od nizkotnih kanaanskih bogov, plemenitil svoje ljudstvo. Ko je izgovarjal besede, ki jih bo Peter kasneje citiral, je Jehova spet in spet opominjal: »Bodite sveti, ker sem jaz svet« (3. Mojzesova 11:44; 19:2; 20:16)

‚Zakon je svet, pravičen, dober‘

7., 8. a) Kako so lahko Izraelci dokazali, da so ,sveti‘? b) Primerjaj Jehovin zakon z babllonskim Hamurabijevim zakonikom.

⁷ ‚Biti svet‘ ne pomeni, da je nekdo popoln oziroma hlini lažno pobožnost; pomenilo je poslušnost obširnim zakonskim predpisom, ki so bili Izraelu dani preko Mojzesa. (2. Mojzesova 19:5, 6) Za razliko od drugih narodnih zakonov, lahko za Božji zakon ali postavo rečemo, da je »sveta, pravična in dobra«. (Rimljanom 7:12, JP)

⁸ Res je, da babilonski Hamurabijev zakonik, za katerega pravijo, da je nastal pred Mojzesovim zakonom, pokriva podoben razpon tem. Nekatera njegova pravila, kot je ‚oko za oko‘ oziroma kazen, ki je enaka hudodelstvu, so podobna Mojzesovim načelom. Kritiki zato trdijo, da si je Mojzes preprosto sposodil svoje zakone iz Hamurabijevega zakonika. Hamurabijev zakonik je v glavnem slavil Hamurabija in služil njegovim političnim interesom. Božji zakon pa je bil dan Izraelcem »v dobro vse dni, da bi [jih] ohranil v življenju«. (5. Mojzesova 6:24) Malo je tudi dokazov, da je Hamurabijev zakonik sploh kdaj bil pravno obvezen v Babilonu in je bil komajda kaj več kot »pravna pomoč ljudem, ki so iskali nasvet«. (New Encyclopaedia Britannica, izdaja 1985, 21. zvezek, 921. stran) Mojzesov zakon je bil obvezen in je vseboval pravične kazni za neposlušnost. Hamurabijev zakon se je docela osredotočil na to, kako ravnati s prestopniki; samo pet izmed njegovih 280-tih zakonov so neposredne prepovedi. Bistvo Božjega zakona je bilo preprečevanje, ne pa kaznovanje prestopništva.

 9. V čem vse je Mojzesov zakon vplival na življenje Judov?

⁹ Ker je bil ‚svet, pravičen in dober‘, je Mojzesov zakon močno vplival na življenje Judov. Urejal je njihovo čaščenje, poskrbel za sabatni dan počitka, nadzoroval gospodarski ustroj naroda, vseboval je nekaj zahtev glede oblačenja in nudil koristne smernice glede prehrane, spolnosti in higiene. Celo normalno telesno delovanje je prišlo pod nadzor Mojzesovega zakona.

»Zapoved Jehovina je čista«

10. a) Zakaj se je Zakon nanašal na toliko življenjskih področij? b) Kako je zakon pospeševal telesno čistočo in dobro zdravje? (Upoštevaj opombo pod črto.)

¹⁰ Takšna podrobna pravila, ki so poskrbela za vsakdanje življenje so imela vzvišen namen: da bi Izraelci bili fizično, duhovno, duševno in moralno čisti. Na primer, zakon je od njih zahteval, da se umivajo, zakopavajo svoje iztrebke, da nalezljivo bolne spravijo v karanteno, da ne jedo določenih jedi, vse to pa je prispevalo k zdravju in telesni čistoči.a (2. Mojzesova 30:18–20; 3. Mojzesova 11. poglavje; 3. Mojzesova 13:4, 5, 21, 26; 15:16–18, 21–23; 5. Mojzesova 23:12–14)

11. Kaj je pomenilo biti obredno nečist?

¹¹ Pa vendar je bilo dobro zdravje in sanitarni predpisi v resnici drugotnega pomena v primerjavi z duhovno čistostjo. Zato je nekdo, ki je jedel prepovedano hrano, nečistoval ali pa se je dotaknil trupla, prav tako bil na obreden način proglašen za nečistega. (3. Mojzesova 11. in 15. poglavje; 4. Mojzesova, 19. poglavje) Takšna nečista oseba ni mogla sodelovati pri čaščenju – v nekaterih primerih ji je bilo to prepovedano pod pretnjo smrti. (3. Mojzesova 15:31; 22:3–8) Toda, kaj so imele te prepovedi opraviti z duhovno čistostjo?

12. Kako so zakoni o obredni čistosti ohranjali in pospeševali duhovno čistost?

¹² Značilnosti poganskega čaščenja so bile: prostitucija, čaščenje mrtvih in razuzdano življenje. Toda The International Standard Bible Encyclopaedia poudarja: »Nikakršni spolni odnosi niso bili dovoljeni kot sredstvo čaščenja Jahve. Vsako tako ravnanje bi torej nekoga umazalo ... V Izraelu so mrtvim izkazali dolžno spoštovanje, nikakor pa jim niso izkazovali čezmerno spoštovanje niti jih niso častili ... Nadalje se Izraelec ni smel udeležiti praznikov sosednih poganskih narodov, ker je njihova hrana bila nečista.« Uredbe Zakona so torej predstavljale »zid«, ki jih je ločeval od nečistih religioznih stvari. (Efežanom 2:14)

13. Kako je zakon pospeševal duševno čistost?

¹³ Zakon je prispeval tudi k duševni čistosti Izraelcev. Na primer, njegova pravila glede intimnosti med zakoncema, so plemenitila razmišljanje ljudi. (3. Mojzesova 15:16–33) Izraelci so se naučili obvladati v spolnosti in se niso vdajali nebrzdani strasti kot Kanaanci. Zakon je tiste, ki so ga držali, tudi poučil, kako lahko obvladujejo svoje občutke in želje, obsojal pa je zavist. (2. Mojzesova 20:17)

14. Zakaj je bil Božji zakon edinstven v pogledu pospeševanja moralne čistosti?

¹⁴ Od vsega pa najbolj izstopa to, kako Zakon poudarja moralno čistost. Res je tudi Hamurabijev zakonik obsojal takšne prestopke, kot je prešuštvo. Toda članek v The Biblical Archaelogist pripominja: »Za razliko od Babiloncev in Asircev, ki so na prešuštvo gledali le kot na zločin proti moževi lastninski pravici, pa po zakonodaji Starega testamenta spada prešuštvo med resne moralne prestopke.«

15. a) Prikaži, kako so se Izraelci morali precej truditi, da bi ostali čisti. b) Kako so Izraelcem korislila takšna prizadevanja?

¹⁵ Kako resnične so torej psalmistove besede: »Jehovina zapoved je čista, razsvetljuje oko.« (Psalm 19:8, NS) Res so se včasih od njih zahtevali znatni napori, da bi lahko ostali čisti. Matere so morale samo nekaj tednov po rojstvu otroka oditi v Jeruzalem, da bi se tam očistile. (3. Mojzesova 12:1–8; Luka 2:22–24) Od moža in žene se je zahtevalo, da sta se obredno očistila po spolnem (zakonskem) odnosu, pa tudi v drugih podobnih situacijah. (3. Mojzesova 15:16, 18; 5. Mojzesova 23:9–14; 2. Samuelova 11:11–13) Če bi zavestno upoštevali zakon in bi ostali čisti, bi jim to ‚koristilo‘ – telesno, duševno, moralno in duhovno. (Izaija 48:17) Razen tega pa se jim je s tem neizbrisno vtisnilo pomembnost in resnost dejstva, da morajo ostati čisti. Pri vsem tem pa je bilo najboljše to, da so, če so si prizadevali biti sveti, lahko dosegli Božjo naklonjenost.

Čisti v nečistem svetu

16., 17. a) V kolikšni meri morajo danes kristjani oslati čisti? b) Zakaj je danes tako težko ostati čist? c) Zakaj so ugledni posamezniki slabi vzorniki?

¹⁶ Sedaj lahko bolje razumemo Petrove besede, namenjene kristjanom: »Bodite otroško poslušni! Ne ravnajte se po prejšnjih željah še iz časa, ko ste živeli v nevednosti, marveč bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, saj piše: ‚Bodite sveti, ker sem jaz svet.‘« (1. Petrov 1:14–16, JP)

¹⁷ Priznati moramo, da to ni lahko. Povsod, kamor pogledamo ljudje varajo, živijo nepošteno in nemoralno. The New York Times je poročal: »Vse več Američanov se odloča, da bodo živeli skupaj preden se bodo poročili.« Celo ugledni ljudje dajejo slab zgled. Nekateri najbolj priljubljeni ljudje iz sveta športa, politike in zabave, svojih nečistovanj niti ne skrivajo. »Strašno se boš razočaral,« je obžaloval nekdo, ki je zaljubljen v šport, »če si nekoga vzameš za zgled, nato pa ugotoviš, da je sprijen.« V čem je problem? Nekoliko priljubljenih športnikov je priznalo, da uživajo mamila. Zelo pogosto se dogaja, da posamezniki, ki jih ljudje imajo za svoje idole, živijo nečisto, celo nizkotno življenje kot prešuštniki, nečistniki, homoseksualci, lezbijke, tatje, izsiljevalci in uživalci mamil! Na zunaj sicer izgledajo čisti, njihova usta pa so polna umazanih besed. Morda celo uživajo v tem, da žalijo javno moralo in se širokoustijo s svojimi nemoralnimi in lahkomiselnimi dejanji.

18. Kako mnogi, ki nečisto živijo, ,žanjejo, kar so posejali‘?

¹⁸ Božje besede ne moremo tako lahko odriniti: »Bog se ne pusti zasmehovati. [»Boga ne moreš vleči za nos.« – Byngton] Kar bo človek sejal, bo tudi žel. To se pravi: kdor seje v svoje meso, bo od mesa žel pogubo.« (Galačanom 6:7, 8, JP) Razuzdano življenje pogosto prinese posledice: bolezni, celo predčasno smrt zaradi sifilisa, gonoreje in AIDS-a, če naštejemo le najbolj znane bolezni. Duševna in čustvena neuravnovešenost, potrtost in celo samomori, so včasih prav tako posledica svobodnega spolnega življenja. Čeprav se tisti, ki živijo nemoralno, posmehujejo ljudem, ki želijo ostati čisti, pa jih smeh mine, ko prično ‚žeti, kar so posejali‘. (Primerjaj Rimljanom 1:24–27.)

19., 20. Kako je duhovščina pokazala, da je versko in moralno omadeževana?

¹⁹ Svet v katerem živimo, je umazan tudi v verskem pogledu. Duhovščina lahko nosi čudovita, čista oblačila, vendar uči nečiste babilonske običaje in nauke, kot so malikovalstvo, nauk o trojici, peklu, nesmrtnosti človeške duše in vicah. Podobni so religioznim voditeljem, katerim je Jezus dejal: »Gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Podobni ste pobeljenim grobovom, ki so na zunaj lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne gnusobe. Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem poštene, znotraj pa ste polni hinavščine in krivice.« (Matej 23:27, 28, JP)

²⁰ Duhovščina celo opravičuje nečistost v svoji sredini. Posamezniki, ki so znani kot nemoralni in nečisti – nečistniki, prešuštniki, homoseksualci – so še naprej na položajih in uživajo ugled. Revija Newsweek poroča o tem: »Psiholog iz Marylanda, Richard Sipe, bivši duhovnik, sklepa, da je od 57 000 ameriških duhovnikov 20 odstotkov homoseksualcev ... Drugi uslužbenci zavoda, ki se ukvarjajo s tem, so mnenja, da bi resnična številka bila blizu 40 odstotkov.« Katoliški bogoslovec John J. McNeill (znan kot homoseksualec), odkrito opravičuje homoseksualnost: »Če vzamemo, da je ljubezen med dvema lezbijkama ali dvema homoseksualcema tvorna, ustvarjalna, potem ni grešna, niti ne bo ljubimca odstranila iz Božjega namena, temveč je lahko sveta ljubezen.« (The Christian Century)

21. Zakaj je opomin »svetost Jehovi« primeren za nas danes?

²¹ Opomin »svetost Jehovi«, ki ga je veliki duhovnik nosil napisanega na turbanu, je torej sedaj še bolj primeren kot kdaj prej. (2. Mojzesova 28:36) Jehova poziva, da, zahteva, naj ostanemo čisti v vsem! Kako nam lahko to uspe? Pri čem moramo še posebej paziti? Naslednji članek bo odgovoril na ta vprašanja.

[Podčrtna opomba]

Vprašanja za ponavljanje

◻ Kako je Jehova »poveličan v svetosti« in kaj to pomeni za njegove častilce?

◻ Kako se je Mojzesov zakon razlikoval od zakonov drugih narodov?

◻ Kako je Mojzesov zakon pospeševal telesno, duhovno, duševno in moralno čistost?

◻ Na kakšen način mnogi, ki nečisto živijo, ,žanjejo, kar so posejali‘?

[Slika na strani 13]

Čaščenje razuzdanih bogov je privedlo Kanaance do nizkotnega stanja

[Slika na strani 14]

Hamurabijev zakon je uvedel red in slavil kralja, vendar Babiloncem ni prinesel svetosti