Pred nami je zaključek ’knjige Jehovinih vojn‘
”Zato se pravi v knjigi Gospodovih [Jehovinih, NS] vojska.“ (4. MOJZESOVA 21:14, EI)
1., 2. Kdaj se je Jehova starodavnim Egipčanom razodel kot bojeviti Bog in na kakšen način?
DANES redkokdo pomisli, da je biblijski Bog, Jehova, tudi vojščak, hraber bojevnik. Toda to dejstvo je potrdil že v davnini, ko je svoje ljudstvo rešil iz egiptovskega suženjstva. Nevidni sovražnik Božjega ljudstva, Satan Hudič, je spodbudil faraona, da jih uniči. Ko se je zavedel, kaj je izgubil, ker je Izraelce spustil na prostost, je zbral svojo vojsko in se pognal za njimi.
2 Faraon kajpada ni vedel, da lahko Bog Izraelcev postane bojeviti Bog in reši svoje ljudstvo. Ko je egiptovska vojska v maščevalnem pohodu drvela po suhem dnu Rdečega morja, je Bog ogroženih Izraelcev posegel ter preplavil vozove in konjenico z vodo, ki je prej tvorila ’stene‘ čudežnega ’hodnika‘, po katerem so zbežali Izraelci. (2. Mojzesova 14:14, 24-28)
3. Kako so Izraelci označili Jehovo v svoji zmagoslavni pesmi, in za katero dejstvo se narodi sveta ne menijo?
3 Na vzhodnem bregu Rdečega morja, so rešeni in veseli Izraelci peli zmagoslavno pesem in poviševali svojega nebeškega Rešitelja: ”Pel bom Gospodu, ker je prevzvišen; konja z vodnikom je pahnil v morje. Gospod je moja moč in moja pesem, ker mi je bil rešitelj. To je moj Bog, zato ga bom slavil, Bog mojega očeta, zato ga bom veličal. Gospod je bojnik, ime mu je Jahve. Faraonove vozove in njegovo vojsko je pahnil v morje; cvet njegovih borcev je utonil v Rdečem morju.“ (2. Mojzesova 15:1-4, EI) Tam ob Rdečem morju se je Jehova razodel kot sposoben bojevnik, ki se odlikuje po presenetljivih junaštvih. Za to dejstvo se narodi sveta ne menijo.
4., 5. Kdo je bil skupni prednik 12 izraelskih plemen, čigav prijatelj je postal in zaradi katerih lastnosti?
4 Prerok Mojzes, ki je vodil v petju te navdihnjene pesmi, je Jehovo imenoval ”Bog mojega očeta“. Hebrejec Abraham je bil pomemben prednik izraelskega naroda. Od njega je preko Izaka, Jakoba in dvanajstih Jakobovih sinov potekalo dvanajst izraelskih plemen. Abraham se je dokazal kot vzoren častilec Boga Jehove. Imel je tako močno vero, da se je na Jehovin klic, naj zapusti svoj dom v kaldejskem Uru, brez oklevanja odpravil v deželo, ki mu jo bo pokazal Jehova, prepričan, da bo Bog izpolnil svojo obljubo in dal tisto deželo njemu in njegovim potomcem.
5 Zaradi Abrahamove veličastne vere, mu je Jehova obljubil ”seme“ — potomca, v katerem bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji, vključno z današnjimi. (1. Mojzesova 12:2, 3; 22:17, 18) Jehova je z Abrahamom vzpostavil tako tesen odnos, da je Abraham postal znan kot ’Jehovin prijatelj‘; sam Bog je zvestega patriarha klical ’moj prijatelj‘. (Jakob 2:23, NS; Izaija 41:8)
6. Kako se je v Obljubljeni deželi miroljubni popotnik Abraham izkazal tudi kot borec, ki zaupa Jehovi?
6 Čeprav je bil v Obljubljeni deželi tujec, se je Abraham dokazal tudi kot bojevnik, vojščak. Ob neki priložnosti so štirje kralji vdrli v Obljubljeno deželo ter ugrabili Abrahamovega nečaka Lota in njegovo družino. Abraham je, spodbujen zaradi močnih družinskih vezi, oborožil svojih 318 služabnikov ter se, skupaj z okrepitvami svojih bližnjih zaveznikov, Mamreja, Eskola in Anerja, pognal za plenilci. Ponoči jih je s svojo četo napričakovano napadel in napadalce porazil kljub njihovi veliki premoči. Dogodek je znan kot ’poboj kraljev‘. (Hebrejcem 7:1; 1. Mojzesova 14:13-17) Abraham je osvobodil Lota z družino in vrnjeno jim je bilo vse ukradeno imetje.
7.–9. (a) Katerega duhovnika je obiskal Abraham in kakšen blagoslov je dobil? (b) Kako je Abraham pokazal, da sprejema bogastvo le od Najvišjega Boga? (c) Kdo je Abrahamu naklonil zmago, kot je to potrdil tudi Melhizedek?
7 Abraham je spoznal, da je njegov vojaški podvig bil lahko uspešen le s pomočjo Boga Jehove. Ko se je vračal, je lahko to dejstvo javno priznal. Vedel je, da v mestu Salem živi priznani duhovnik njegovega Boga, zato se je napotil tja. 14. poglavje Prve Mojzesove knjige nam v nadaljevanju pripoveduje, kaj se je zgodilo:
8 ”Melhizedek pa, kralj v Salemu, prinese kruha in vina; bil je namreč duhovnik Boga mogočnega, Najvišjega. In blagoslovi ga, govoreč: Blagoslovljen bodi Abram od Boga mogočnega, Najvišjega, Stvarnika nebes in zemlje; in hvaljen bodi Bog mogočni, Najvišji, ki je izdal sovražnike tvoje v roko tvojo! In da mu Abram desetino od vsega. In reče kralj sodomski Abramu: Daj mi le duše, blago pa si vzemi! Abram pa veli kralju sodomskemu: Povzigujem roko svojo proti Gospodu [Jehovi, NS], Bogu mogočnemu, Najvišjemu, nebes in zemlje Stvarniku, da ne vzamem ne niti, ne jermena, ne ničesar, kar je tvojega, da ne porečeš: Jaz sem obogatil Abrama. Meni ničesar! samo kar so pojedli mladeniči, in del teh mož, ki so šli z menoj: Aner, Eskol in Mamre, oni naj vzemo svoj del.“ (1. Mojzesova 14:18-24)
9 Kot pokažejo te vrstice, je kraljevski duhovnik Melhizedek iz Salema potrdil Abrahamovo prepričanje, da se je Najvišji Bog boril zanj in mu pomagal do zmage. Kralj-duhovnik Melhizedek ni zmanjševal Jehovinega deleža pri tej stvari.
Knjiga Jehovinih vojn
10. Katera je prva bitka, omenjena v Bibliji, in zakaj je to šele začetek Jehovinih zmagovitih vojn?
10 Opis vdora v Obljubljeno deželo in Abrahamova zmaga nad oboroženimi napadalci v 14. poglavju Prve Mojzesove knjige je prvo vojskovanje, omenjeno v Svetih spisih. Tako se je torej Jehova več kot štiri stoletja pred svojim podvigom ob Rdečem morju izkazal kot vojščak, ’pravi vojščak‘. Toda, to je bil le začetek. Mnogo večje in odmevnejše zmage bodo šele sledile, vključno z zaključno zmago ob ’koncu sistema stvari‘. (Matej 24:3, NS)
11. Kaj je ’knjiga Jehovinih vojska‘, toda kje še lahko najdemo množico poročil o njegovih vojaških podvigih?
11 Glede na besede v 4. Mojzesovi knjigi 21:14 je Jehova pisal ’knjigo Jehovinih vojska‘. Ta verodostojni register, oziroma zgodovina Božjih vojn v korist njegovih ljudi, se morda začenja prav z bitko v prid zvestemu Abrahamu. Mojzes je vedel za to knjigo, toda o njej ni zapisal nobenih nadaljnjih podrobnosti. Zato ne vemo za vse načine, s katerimi se je Jehova razodel kot bojevnik v času, o katerem poroča ta knjiga Jehovinih vojn. Toda po času, ko je ta knjiga prvič omenjena, je bil napisan večji del Svetega pisma, ki vsebuje mnogo poročil o Jehovinih vojnih junaštvih.
Večji Melhizedek — bojevnik
12. Katerega veliko večjega služabnika najvišjega Boga je predstavljal Melhizedek in kateri Davidov psalm je naslovljen na tega duhovnika in bojevnika?
12 Po Abrahamovi zmagi nad Kedorlaomerjem in njegovimi zavezniškimi kralji, ga je Melhizedek blagoslovil. Kralj-duhovnik Melhizedek je bil preroška predpodoba velikega duhovnika najvišjega Boga in tudi mogočnega bojevnika, ki ga bo podpiral Suvereni Bog. 110. psalm, ki ga je pod navdihnjenjem spesnil vojščak-kralj David, se obrača nanj, ki je večji kot Melhizedek iz Salema, ko pravi: ”Gospod pošilja s Siona tvoje mogočno žezlo; vladaj sredi svojih sovražnikov. Gospod je prisegel in se ne bo kesal: ’Ti si duhovnik na veke po Melhizedekovem redu.‘ Gospod stoji na tvoji desnici; na dan svoje jeze pobije kralje.“ (Psalm 110:2, 4, 5, J. Krašovec)
13. Kako 7. in 8. poglavje Pisma Hebrejcem identificirata nekoga Večjega, kot je bil starodavni Melhizedek, v kateri vzvišen prostor je ta vstopil in s kakšno žrtvijo?
13 Navdihnjeni pisec Pisma Hebrejcem je razkril pravo identiteto tistega, ki so mu bile te besede v resnici namenjene: ”Kamor je šel za nas predhodnik Jezus, ki je postal po Melhizedekovem redu veliki duhovnik na veke.“ (Hebrejcem 6:20, JP) V naslednjem poglavju Pisma Hebrejcem je opisana veličina starodavnega Melhizedeka. Toda njegova duhovniška moč vseeno ne prekaša moči tistega, čigar predpodoba je bil, namreč obujenega in oslavljenega Jezusa Kristusa. Ta je vstopil v sveto bližino samega Boga Jehove z vrednostjo žrtve, ki je bila mnogo večja od česarkoli, kar bi lahko ponudil kralj-duhovnik Melhizedek iz Salema. (Hebrejcem 7:1—8:2)
14. Je večji Melhizedek pooblastil duhovništvo krščanstva, da sodeluje v vojaških avanturah tako imenovanih krščanskih narodov?
14 Kraljevski duhovnik Melhizedek je blagoslovil zmagovitega bojevnika Abrahama. Kaj pa večji Melhizedek, ustanovitelj pravega krščanstva? Duhovništvo tako imenovanega krščanstva trdi, da predstavlja Jezusa Kristusa, ko blagoslavlja armade tako imenovanih krščanskih narodov in moli zanje. Toda ali Jehovin veliki duhovnik v nebesih pri tem duhovništvo krščanstva podpira? Ali on sprejema odgovornost za vso prelito kri v tako imenovani krščanski eri, vključno s krvjo, prelito v prvi in drugi svetovni vojni? Nikakor! Niti enkrat ni pooblastil svojih pravih učencev, da postanejo del tega sveta in se pridružijo prelivanju krvi v vojnah.
Bojeviti Bog oslavi svoje ime
15., 16. Kaj si je ustvaril Jehova, ko se je boril za svoje ljudstvo, da jih reši iz Egipta?
15 Nehemija 9:10 opozarja na Jehovino odrešitev dvanajstih izraelskih plemen Izraelcev iz Egipta: ”In storil si znamenja in čudeže nad Faraonom in nad vsemi hlapci njegovimi in nad vsem ljudstvom dežele njegove, zakaj vedel si, da so prevzetno ravnali proti njim; in si sebi storil ime, kakor je današnji dan.“ (Primerjaj 2. Mojzesovo 14:18, EI.)
16 Prerok Izaija pokaže na odličnost tega imena, ko govori o Jehovi, ’ki jih je spremljal Mojzesu na desnici s svojo veličastno ramo, ki je razklal vode pred njimi, da bi si napravil večno ime‘. Nato se obrne k Jehovi in pravi: ”Tako si vodil ljudstvo svoje, da si napraviš ime veličastno.“ (Izaija 63:12-14) Ko Danijel prosi Jehovo, da ponovno ukrepa v prid svojega ljudstva, se obrača nanj kot na tistega, ki je ”peljal ljudstvo svoje iz dežele Egiptovske z mogočno roko in si storil sebi ime, kakor je današnji dan“. (Danijel 9:15; Jeremija 32:20)
17. Koga bo Jehova poslal, da se bori v njegovem imenu in kaj bo tako pokazal vsem narodom?
17 Bog Jehova bo pravočasno odposlal svojega mogočnega bojevnika, večjega Melhizedeka — Jezusa Kristusa. S tem bo Jehova tako oslavil svoje ime, da bo prekašalo vse, kar je bilo v preteklosti zapisano v knjigo Jehovinih vojn ali pa v Hebrejske spise Svetega pisma. V zadnjem poglavju predzadnje knjige Hebrejskih spisov je napovedal mednarodni napad na Jeruzalem. Nato, kot pravi Zaharija 14:3, EI, ”bo Gospod [Jehova, NS] nastopil in se bo vojskoval zoper one narode, kakor se je vojskoval ob dnevu bitke.“ Na ta način bo biblijski Bog pokazal sodobnim narodom, da je še vedno bojeviti Bog, kot je to bil v dneh starodavnega Izraela.
18., 19. Kateri Jeruzalem bodo narodi odločno napadli?
18 To se bo šele zgodilo. Toda, kateri Jeruzalem bo doživel tak odločen napad? Prerokba se ni spolnila na Jeruzalemu Zaharijevih dni. To mesto je v letu 70 našega štetja uničila rimska vojska, toda Jeruzalem so ponovno zgradili ter še danes pomeni krščanstvu in naravnemu Izraelu sveto mesto. V šestdnevni vojni leta 1967 si je Izrael priboril vse ozemlje Jeruzalema. Toda, niti trohice dokazov ni, da je Jehova v tej vojni kakorkoli sodeloval. Njegov ustoličeni kralj Jezus Kristus ne vlada v zemeljskem Jeruzalemu, ki ni več ”mesto velikega Kralja“ — Jehove. (Matej 5:35)
19 Ne, to uradno glavno mesto države Judov, članice Združenih narodov, ni Jeruzalem iz Zaharijeve prerokbe. Zaharija je pisal o Jeruzalemu, o katerem beremo v Pismu Hebrejcem, ki ga je Pavel naslovil na maziljene kristjane: ”Približali ste se gori Sionu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu in tisočem angelov.“ (Hebrejcem 12:22, JP) Ta nebeški Jeruzalem ni nič drugega kot Božje mesijansko kraljestvo, ki ga na zemlji zastopa majhna skupina maziljenih kristjanov, ki upajo, da bodo skupaj z Jezusom Kristusom vladali v tem kraljestvu. Leti bodo tarča prerokovanega napada.
20. Katere hrabrilne besede je kralj Ezekija izrekel svojemu ogroženemu ljudstvu, in kateri kralj, večji od Ezekija, lahko danes ohrabri Jehovine priče in kako?
20 Ne njim, niti ne veliki množici kristjanov z zemeljskim upanjem, ki prihaja iz vseh narodov in se jim pridružuje v pravem bogočastju, se ni treba bati izida tega napada. Ko so v času kralja Ezekija Jeruzalem obkolile strah zbujajoče čete asirskega kralja Senaheriba, je Ezekija pomiril ogrožene Izraelce z besedami: ”Z njim je le mesena roka, z nami pa je Gospod [Jehova, NS], naš Bog, da nam pomaga in vodi naše boje.“ Zato ’se je ljudstvo osrčilo po besedah Judovega kralja Ezekija.‘ (2. letopisov 32:8, EI) Sodobne Jehovine priče se lahko, kadar jih ogrožajo nasilni človeški sistemi, okrepijo ob podobnih besedah večjega kralja od Ezekija, Jezusa Kristusa.
21. (a) Zakaj se bomo med bližnjim napadom na nebeški Jeruzalem spomnili Jahazielovih besed? (b) Kakšen bo izid te bitke?
21 Takrat se lahko Božji narod spomni na besede levita Jahaziela, ki vlivajo vero: ”Vam se ni treba bojevati v tej bitki: razpostavite se in tiho stojte ter glejte rešenje Gospodovo [Jehovino, NS] pri sebi, Juda in Jeruzalem! Ne bojte se, ne plašite se; jutri pojdite ven proti njim, Gospod [Jehova, NS] je z vami!“ (2. letopisov 20:17) Da, tudi v tem nevarnem času bo Jehova s svojim ljudstvom. Njihova varnost in preživetje bosta odvisna od njegovega bojevanja zanje. In boril se bo, s svojim Kraljem-bojevnikom, Jezusom Kristusom! Izid? Popolno uničenje satanove vidne organizacije na zemlji. (Razodetje 19:11-21)
22. (a) Kakšen bo zmagoslavni zaključek knjige Jehovinih vojn in kako se bo takrat oslavil Jehova? (b) Kaj bodo takrat storili tisti, ki ljubijo Jehovino ime?
22 Kako zelo bo Bog oslavil svoje ime s strah zbujajočo zmago v tej ’vojni velikega dne Boga Vsemogočnega‘, Harmagedonu! (Razodetje 16:14-16) Takrat bo v knjigo Jehovinih vojn zapisano novo poglavje. To bo zmagovit zaključek, veliki konec tega sistema stvari. Vsa knjiga bo pokazala, da Vsemogočni Bog ni nikoli izgubil bitke. Kako radostni ga bodo takrat hvalili vsi, ki ljubijo njegovo ime! Takrat se bo zares veličastno spolnil zadnji stavek knjige Psalmov: ”Vse, kar diha, naj slavi Jah. Slavite Jah, ljudje!“ (Psalm 150:6, NS)
Vprašanja za ponovitev
◻ Kaj danes ljudje v zvezi z biblijskim Bogom Jehovo premalo upoštevajo?
◻ Katero vojno je dobil Abraham in kdo mu je dal zmago?
◻ Kaj je ’knjiga Jehovinih vojn‘?
◻ Kakšen bo zaključek knjige Jehovinih vojn in kakšen bo izid?