Ali vas bo dohitel Jehovov blagoslov?

»Pridejo nadte vsi ti blagoslovi in te dohité, ako boš poslušal glas GOSPODA, svojega Boga.« (5. MOJZESOVA 28:2)

 1. Kaj je odločalo ali bodo Izraelci blagoslovljeni ali prekleti?

IZRAELCI so se na koncu 40-letnega potovanja po pustinji utaborili na Moabskih planjavah. Pred njimi se je razprostirala Obljubljena dežela. Mojzes je pisal Peto Mojzesovo knjigo in v njej zajel vrsto blagoslovov in prekletstev. Blagoslovi jih bodo ‚dohiteli‘, če bodo ‚poslušali glas GOSPODA‘, tako da ga bodo ubogali. Jehova jih je ljubil kot ‚[posebno, NW] lastnino‘ in želel njim v korist pokazati svojo moč. Vendar če ga ne bodo poslušali, jih bodo prav tako gotovo dohitela prekletstva. (5. Mojzesova 8:10–14; 26:18; 28:2, 15)

 2. Kakšen pomen se skriva za hebrejskima glagoloma, ki sta v Peti Mojzesovi knjigi 28:2 prevedena s ‚poslušati‘ in ‚dohiteti‘?

² Hebrejski glagol, ki je v Peti Mojzesovi knjigi 28:2 preveden s ‚poslušati‘, zaznamuje trajajoče dejanje. Jehovovo ljudstvo ne bi smelo poslušati Boga le občasno; to bi jim moral biti način življenja. Šele tedaj jih bodo dohiteli njegovi blagoslovi. Hebrejski glagol, preveden z ‚dohiteti‘, pa se navadno rabi v zvezi z lovom in najpogosteje pomeni »priti v korak s kom« oziroma »doseči«.

 3. Kako smo lahko kakor Jozue in zakaj je to tako zelo pomembno?

³ Izraelski voditelj Jozue se je odločil poslušati Jehova in je bil zato blagoslovljen. Rekel je: »Izberite si danes, komu boste služili [. . .]; jaz pa in moja hiša hočemo služiti GOSPODU.« Tedaj je ljudstvo odgovorilo: »Bog ne daj, da bi zapustili GOSPODA in služili drugim bogovom!« (Jozue 24:15, 16) Jozue je bil zaradi dobrega stališča med maloštevilnimi iz njegovega rodu, ki so imeli prednost vstopiti v Obljubljeno deželo. Danes stojimo na pragu veliko večje Obljubljene dežele, raja na zemlji, v katerem bodo vsi, ki jih Bog odobrava, mnogo bolj blagoslovljeni, kakor so to upali v Jozuetovih dneh. Ali vas bodo ti blagoslovi dohiteli? Da, če boste poslušali Jehova. Svojo odločenost glede tega lahko še okrepite, če razmislite o zgodovini staroveškega Izraela ter o poučnih zgledih posameznikov. (Rimljanom 15:4)

Blagoslov ali prekletstvo?

 4. Kako je Bog uslišal Salomonovo molitev in kako naj bi gledali na takšne blagoslove?

⁴ Med večino vlade kralja Salomona je Jehova na Izraelce izlival izredne blagoslove. Uživali so varnost in obilje dobrot. (1. kraljev 4:25) Salomon je slovel po svojem bogastvu, čeprav Boga ni prosil za gmotno obilje. Ne, ko je bil še mlad in neizkušen, je molil za ubogljivo srce in Jehova je to prošnjo uslišal tako, da ga je blagoslovil z modrostjo in razumevanjem. Zato je Salomon lahko prav sodil ljudstvo ter razločeval med dobrim in slabim. Čeprav je Bog dal Salomonu tudi bogastvo in slavo, pa je ta v mladosti močno cenil neprecenljivo vrednost duhovnega bogastva. (1. kraljev 3:9–13) Naj imamo veliko gmotnih reči ali pa malo, kako hvaležni smo lahko, če imamo Jehovov blagoslov in smo duhovno bogati!

 5. Kaj se je zgodilo, ko izraelsko in judovsko ljudstvo ni poslušalo Jehova?

⁵ Izraelci niso cenili Jehovovega blagoslova. Ker niso več poslušali Jehova, so jih dohitela napovedana prekletstva. Zato so jih premagali sovražniki ter prebivalce Izraelovega in Judovega kraljestva odpeljali v izgnanstvo. (5. Mojzesova 28:36; 2. kraljev 17:22, 23; 2. letopisov 36:17–20) Ali se je Božje ljudstvo iz tega, kar je utrpelo, naučilo, da Božji blagoslovi dohitijo samo tiste, ki poslušajo Jehova? Judovski ostanek, ki se je leta 537 pr. n. š. vrnil v domovino, je imel priložnost pokazati, ali si je pridobil ‚modro srce‘ in uvidel, da je treba poslušati Boga. (Psalm 90:12)

 6. a) Zakaj je Jehova poslal Hagaja in Zaharija prerokovat svojemu ljudstvu? b) Katero načelo je bilo ponazorjeno z Božjim sporočilom po Hagaju?

⁶ Po vrnitvi so Judje postavili oltar in se lotili dela na jeruzalemskem templju. Toda ko so jim pričeli močno nasprotovati, se je njihova gorečnost pričela izgubljati in gradnja se je ustavila. (Ezra 3:1–3, 10; 4:1–4, 23, 24) Poleg tega so pričeli dajati prednost lastnemu ugodju. Zato je Bog poslal preroka Hagaja in Zaharija, da bi obnovila gorečnost ljudi za pravo čaščenje. Jehova je po Hagaju rekel: »Za vas same pa je čas, da prebivate v svojih z deskami obitih hišah, hiša [čaščenja] ta pa bodi pusta? [. . .] Pazite na svoja pota! Veliko ste sejali, a malo ste spravili pod streho; jeste, pa se ne nasitite [. . .]; in kdor prisluži plačilo, ga vrže v raztrgano mošnjo.« (Hagaj 1:4–6) Žrtvovanje duhovnih koristi zaradi potegovanja za gmotnimi ne prinaša Jehovovega blagoslova. (Lukež 12:15–21)

 7. Zakaj je Jehova rekel Judom »Pazite na svoja pota«?

⁷ Judje so, prežeti z vsakodnevnimi skrbmi, pozabili, da jih bodo Božji blagoslovi v obliki dežja in rodovitnih časov dohiteli samo, če bodo vztrajno ubogali Boga, tudi ob nasprotovanju. (Hagaj 1:9–11) Kako primeren je zato bil naslednji opomin: »Pazite na svoja pota!« (Hagaj 1:7) Jehova jim je pravzaprav rekel: ‚Premislite o tem! Spoznajte, da je vaše brezplodno prizadevanje na polju povezano z opustošenim stanjem moje hiše čaščenja.‘ Navdihnjene besede Jehovovih prerokov so slednjič dosegle srce njihovih poslušalcev, saj se je ljudstvo ponovno lotilo dela na templju in ga dokončalo leta 515 pr. n. š.

 8. Kaj je Jehova prigovarjal Judom v Malahijevih dneh in zakaj?

⁸ Pozneje, v dneh preroka Malahija, so Judje ponovno pričeli duhovno omahovati, Bogu so celo žrtvovali nesprejemljive žrtve. (Malahija 1:6–8) Zato jim je Jehova prigovarjal, naj mu v zakladnico prinašajo desetino pridelkov in ga tako preizkusijo, ali jim ne bo odprl zatvornic na nebu in izlil nanje blagoslov do preobilice. (Malahija 3:10) Kako nespametni so bili Judje, da so garali za tisto, česar bi jim Bog dal v obilju, če bi le poslušali njegov glas! (2. letopisov 31:10)

 9. Življenje katerih treh posameznikov v biblijskem poročilu bomo preiskali?

⁹ V Bibliji pa je poleg zgodovine Izraela kot naroda opisano tudi, kako so živeli mnogi posamezniki, ki so prejeli Božje blagoslove oziroma prekletstva, odvisno pač od tega, ali so poslušali Jehova ali ne. Poglejmo, kaj se lahko naučimo od naslednjih treh: Boaza, Nabala in Ane. Morda boste v zvezi s tem želeli prebrati Rutino knjigo, Prvo Samuelovo knjigo 1:1–2:21 in Prvo Samuelovo knjigo 25:2–42.

Boaz je poslušal Boga

10. Kaj sta imela Boaz in Nabal skupnega?

¹⁰ Boaz in Nabal nista živela v istem času, vendar sta imela nekaj skupnega. Oba sta denimo živela na Judovem. Bila sta bogata posestnika in oba sta imela posebno priložnost pokazati srčno dobrotljivost nekomu, ki je bil v potrebi. Toda tu se podobnost med njima konča.

11. Kako je Boaz kazal, da posluša Jehova?

¹¹ Boaz je živel v času Izraelovih sodnikov. Z drugimi je ravnal spoštljivo in njegovi žanjci so ga zelo cenili. (Ruta 2:4) Boaz je ubogal Postavo, zato je tudi skrbel za to, da so na njegovem polju ostali paberki za trpeče in revne. (3. Mojzesova 19:9, 10) Kaj je naredil Boaz, ko je slišal o Ruti in Naomi ter videl, kako Ruta marljivo skrbi za svojo ostarelo taščo? Ruti je namenil posebno pozornost in svojim možem ukazal, naj ji dovolijo na polju paberkovati. Boaz je z govorjenjem in ljubečimi dejanji kazal, da je duhoven mož, ki posluša Jehova. Zato mu je bil Bog naklonjen in ga je blagoslovil. (3. Mojzesova 19:18; Ruta 2:5–16)

12., 13. a) Kako je Boaz pokazal, da zelo spoštuje Jehovov zakon o odkupnini? b) Kateri Božji blagoslovi so dohiteli Boaza?

¹² Najbolj izrazit dokaz, da je Boaz vztrajno poslušal Jehova, pa je bilo njegovo nesebično ravnanje v zvezi z Božjim zakonom o odkupnini. Boaz je naredil vse, kar je mogel, da bi dediščina njegovega sorodnika, Naominega pokojnega moža Elimeleka, ostala v Elimelekovi družini. Po ‚moževega brata dolžnosti‘ naj bi se vdova poročila z najbližjim sorodnikom pokojnega moža, tako da bi sin, ki bi se jima rodil, lahko ohranil dediščino. (5. Mojzesova 25:5–10; 3. Mojzesova 25:47–49) Naomi zaradi starosti ni več mogla roditi otrok, zato se je namesto nje za poroko ponudila Ruta. Po tem, ko bližnji Elimelekov sorodnik ni hotel pomagati Naomi, se je z Ruto oženil Boaz. Njunega sina Obeda so imeli za Naominega potomca in zakonitega Elimelekovega dediča. (Ruta 2:19, 20; 4:1, 6, 9, 13–16)

¹³ Zaradi nesebičnega izpolnjevanja Božjega zakona so Boaza dohiteli bogati blagoslovi. Z Ruto sta bila po sinu Obedu blagoslovljena s prednostjo postati prednika Jezusa Kristusa. (Ruta 2:12; 4:13, 21, 22; Matevž 1:1, 5, 6) Iz nesebičnih Boazovih dejanj spoznamo, da blagoslovi dohitijo tiste, ki kažejo ljubezen do drugih in ravnajo skladno z Božjimi zahtevami.

Nabal ni poslušal

14. Kakšen mož je bil Nabal?

¹⁴ Nasprotno od Boaza pa Nabal ni poslušal Jehova. Kršil je Božji zakon: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« (3. Mojzesova 19:18) Nabal ni bil duhoven človek; bil je »neotesanec [surov, SSP] in hudoben v svojih dejanjih«. Celo njegovi služabniki so menili, da je »ničvrednež« (SSP). Temu ustrezno njegovo ime Nabal pomeni ‚brezumen‘ oziroma »neumen«. (1. Samuelova 25:3, 17, 25) Kako se je torej Nabal odzval, ko je imel priložnost pokazati dobrotljivost nekomu v potrebi – Davidu, Jehovovemu maziljencu? (1. Samuelova 16:13)

15. Kako je Nabal ravnal z Davidom in kako se je Abigaila v tem razlikovala od svojega moža?

¹⁵ Ko je David s svojimi možmi taboril blizu Nabalovih čred, je te ščitil pred plenilskimi tolpami, ne da bi za to zahteval kakršno koli plačilo. »Bili so nam kakor zidovje po noči in po dnevi,« je rekel eden od Nabalovih pastirjev. Toda ko so Davidovi sli zaprosili Nabala za hrano, je ta »kriče planil nanje« in jih odslovil praznih rok. (1. Samuelova 25:2–16) Nabalova žena Abigaila je nemudoma z živežem odhitela k Davidu. Razjarjen David je bil že na poti, da usmrti Nabala in njegove služabnike. Abigaila je tako s svojo pobudo mnogim rešila življenje in preprečila, da bi David postal kriv za kri. Toda Nabalov pohlep in surovost sta presegla vse meje. Čez približno deset dni je ‚udaril GOSPOD Nabala, da je umrl‘. (1. Samuelova 25:18–38)

16. Kako lahko posnemamo Boaza in odklanjamo Nabalovo ravnanje?

¹⁶ Kakšno nasprotje je bilo med Boazom in Nabalom! Ne bodimo surovi in sebični kakor Nabal, temveč posnemajmo Boazovo dobrotljivost in nesebičnost. (Hebrejcem 13:16) To lahko delamo tako, da poslušamo nasvet apostola Pavla: »Dokler [. . .] nam je časa, delajmo dobro vsem, a najbolj tem, ki smo si ž njimi domači po veri.« (Galatom 6:10) Danes imajo Jezusove ‚druge ovce‘, kristjani z zemeljskim upanjem, prednost delati dobro Jehovovim maziljencem, ostanku 144.000, ki jim bo v nebesih podeljena nesmrtnost. (Janez 10:16; 1. Korinčanom 15:50–53; Razodetje 14:1, 4) Jezus na takšna ljubeča dejanja gleda, kakor da so storjena njemu osebno, in Jehova ta dobra dela bogato blagoslavlja. (Matevž 25:34–40; 1. Janezov 3:18)

Anine preizkušnje in blagoslovi

17. Kakšne preizkušnje je imela Ana in kakšno je bilo njeno stališče?

¹⁷ Jehovov blagoslov je dohitel tudi bogovdano ženo Ano. Z levitskim možem Elkanom je živela na hribovitem efraimskem področju. Ker je bilo po Postavi dopustno imeti več žen in je bilo to v njej urejeno, je imel Elkana še eno ženo, Penino. Ana je bila neplodna, kar je bilo za Izraelko sramotno, Penina pa je imela več otrok. (1. Samuelova 1:1–3; 1. letopisov 6:16, 33, 34) Toda Penina ni tolažila Ane, temveč je bila do nje neljubeča, kar je Ano tako vznemirjalo, da je jokala in izgubila apetit. Še hujše pa je bilo, da se je to dogajalo »leto za letom«, vedno, ko je družina obiskala Jehovovo hišo v Silu. (1. Samuelova 1:4–8, SSP) Kako brezsrčno je ravnala Penina in kako huda preizkušnja je to bila za Ano! Pa vendar ni Ana nikoli krivila Jehova, niti ni ostala doma, ko je mož odšel v Silo. Zato je bil pred njo gotovo bogat blagoslov.

18. Kakšen zgled je dala Ana?

¹⁸ Ana je dala dober zgled za današnje Jehovovo ljudstvo, še posebej za tiste, ki so jih morda prizadele neprijazne pripombe drugih. V takšnih okoliščinah ni rešitev v osamitvi. (Pregovori 18:1) Ana ni dovolila, da bi ji zaradi preizkušenj splahnela želja po tem, da bi bila tam, kjer se je poučevalo Božjo Besedo in kjer se je Božje ljudstvo zbiralo k čaščenju. Zato je ostala duhovno močna. Globino njene duhovnosti razkriva njena čudovita molitev, zapisana v Prvi Samuelovi knjigi 2:1–10.a

19. Kako lahko kažemo cenjenje do duhovnih reči?

¹⁹ Današnji Jehovovi služabniki ne častimo Boga v shodnem šotoru. Lahko pa kažemo cenjenje do duhovnih reči, kakor je to delala Ana. Močno cenjenje duhovnega bogastva lahko kažemo denimo tako, da smo redno navzoči na krščanskih shodih, zborih in zborovanjih. Da bi le izkoristili te priložnosti in se med seboj spodbujali v pravem čaščenju Jehova, ki nam je dal ‚[prednost, NW], da mu služimo brez straha v svetosti in pravičnosti‘. (Lukež 1:74, 75; Hebrejcem 10:24, 25)

20., 21. Kako je bila Ana nagrajena za bogovdanost?

²⁰ Jehova se je ozrl na Anino bogovdanost in jo bogato nagradil. Ana je med enim od letnih družinskih potovanj v Silu s solzami iskreno molila k Bogu in mu prisegla: »O GOSPOD nad vojskami, ako se milo ozreš na ponižanje dekle svoje in se me spomniš in ne pozabiš dekle svoje, a daš dekli svoji moški zarod, tedaj ga posvetim GOSPODU za vse žive dni njegove.« (1. Samuelova 1:9–11) Bog je uslišal Anino prošnjo in jo blagoslovil s sinom, ki ga je poimenovala Samuel. Ko je bil odstavljen, ga je odvedla v Silo, da je lahko služil v shodnem šotoru. (1. Samuelova 1:20, 24–28)

²¹ Ana je pokazala ljubezen do Boga in izpolnila prisego v zvezi s Samuelom. Samo pomislite na to, kako bogato sta bila z Elkanom blagoslovljena, ker je njun dragi sin služil v Jehovovem shodnem šotoru! Mnogi krščanski starši so podobno radostni in blagoslovljeni, ker njihovi sinovi in hčere služijo kot polnočasni pionirski strežniki, člani betelske družine ali pa častijo Jehova kako drugače.

Poslušajte Jehova!

22., 23. a) O čem smo lahko prepričani, če vztrajno poslušamo Jehovov glas? b) Kaj bo obravnaval naslednji članek?

²² O čem smo lahko prepričani, če poslušamo Jehova? Če ljubimo Boga iz vse duše in živimo skladno s svojo posvetitvijo njemu, bomo duhovno bogati. Celo kadar to pomeni, da moramo prestajati hude preizkušnje, nas bo Jehovov blagoslov zagotovo dohitel – pogosto na veliko bolj izreden način, kot si lahko predstavljamo. (Psalm 37:4; Hebrejcem 6:10)

²³ V prihodnosti bo Bog na svoje ljudstvo izlil mnogo blagoslovov. V ‚veliki stiski‘ bo »velika množica« zaradi ubogljive poslušnosti Jehovu preživela in okusila radosti življenja v Božjem novem svetu. (Razodetje 7:9–14; 2. Petrov 3:13) Tam bo Jehova popolnoma zadovoljil krepostne želje vsega svojega ljudstva. (Psalm 145:16) Vendar so tisti, ki vztrajno poslušajo Jehovov glas, že sedaj blagoslovljeni z ‚dobrimi darovi in popolnimi darili od zgoraj‘, kot bo to razkril naslednji članek. (Jakob 1:17)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Kaj se o Božjih blagoslovih lahko naučimo iz Izraelove zgodovine?

• V čem sta se razlikovala Boaz in Nabal?

• Kako lahko posnemamo Ano?

• Zakaj naj bi vztrajno poslušali Jehovov glas?

[Slika na strani 10]

Kralj Salomon je molil za ubogljivo srce in Jehova ga je blagoslovil z modrostjo

[Slika na strani 12]

Boaz je z drugimi ravnal spoštljivo in dobrotljivo

[Slika na strani 15]

Ker se je Ana zanašala na Jehova, je bila bogato blagoslovljena