Starši – kako lahko »oblikujete« svoj dom?

»Z modrostjo se zida hiša in z razumnostjo se utrjuje.« (PREGOVORI 24:3, EI)

 1. Kaj je nujno potrebno, da bi bila družina trdna?

PRED kratkim so vprašali 550 strokovnjakov, ki so se usposabljali za družinsko svetovanje, katere so najpogostejše značilnosti trdne družine. Na prvem mestu sta bila pogovarjanje in poslušanje. Avtorica raziskave, Dolores Curran, je pojasnila zakaj: »To je energija, ki napaja skrb, dajanje, deljenje in potrjevanje. Brez pravega poslušanja in sodelovanja, drugih ne moremo spoznati. Postanemo dom sostanovalcev, ki sicer opazijo potrebe drugih, toda ne pomagajo.« Da, odprta izmenjava misli je življenjski tok močne družine.

2., 3. a) Kateri problem opažamo celo v nekaterih krščanskih družinah? b) Kako se lahko, po Pregovorih 24:3, 4, ‘oblikuje’ trdna družina? c) Katera vprašanja zahtevajo odgovor?

² Premala povezanost ima lahko tudi tragične posledice. Eni od podružnic Skupnosti Stražnega stolpa v Afriki je bilo postavljeno vprašanje, zakaj so nekateri mladi kristjani zanemarili biblijska moralna merila. Iz odgovora se vidi, da je »glavna slabost v zvezi s celotnim problemom v tem, da starši niso dobri poslušalci in, da s svojimi otroki ne znajo razumno razpravljati. Zato mnogi starši nimajo zaupnega odnosa s svojimi otroki.« Seveda je to samo en — čeprav pomemben vidik problema. Najprej morajo mladoletni biti, kakor vsi ostali kristjani, poslušni in predani Bogu. (Rimljanom 14:12; 1 Timoteju 6:6) Upoštevajmo tudi Pregovore 24:3, 4, kjer je napisano: »Z modrostjo se zida hiša in z razumnostjo se utrjuje; z znanjem se polnijo hrami, z dragocenim in prijetnim imetjem vsake vrste.«

³ Toda kako lahko z modrostjo, razsodnostjo in znanjem dosežemo potrebno čustveno odkritost, in sicer še posebej z mladostniki? Kako se lahko izognemo nenamernemu oviranju zgovornosti in zaupljivosti? (Primerjaj Pregovori 14:1, 12.) Kar pa je najvažnejše, kako lahko ‘oblikujemo’ družino, ki je stanovitna v pravem čaščenju? Ker toliko stvari zahteva tvoj čas in tvojo pozornost, se morda sprašuješ, kje lahko sploh začneš. Prva lastnost, modrost, ti lahko pomaga ugotoviti vrstni red prednostnih stvari.

Modro odločiti, kaj ima prednost

 4. Kaj bi v krščanski družini moralo biti na najvišjem mestu?

⁴ »Začetek modrosti je strah Jehovin«, je pisal psalmist. (Psalm 111:10) Zelo važno je imeti zdrav strah pred tem, da ne bi ugajal Bogu in pa postaviti njegovo čaščenje na prvo mesto. Neka mati je povedala, kako sta lahko z možem uspešno vzgojila dva sinova, da služita Jehovi: »Naše življenje smo napolnili z resnico — obiskovali smo vse kongrese, pripravljali smo se za sestanke in jih obiskovali, služba oznanjevanja pa je bila redni sestavni del našega življenja.« Njen mož je dodal; »Resnica ni samo del našega življenja, ona je naše življenje. Vse ostalo se vrti okrog nje.« Ali si ti podobno postavil čaščenje Jehove v svoji družini na najvišje mesto?

 5. Zakaj morajo biti krščanski starši uravnoteženi?

⁵ Če se boste kot družina udeleževali službe oznanjevanja, se boste res zbližali, toda izredne potrebe otrok zahtevajo dodaten čas in čustveno moč. Zato je potrebna uravnoteženost, da bi lahko ugotovili, koliko časa naj kot starši porabite za službo oznanjevanja ali za naloge v skupščini, medtem pa istočasno skrbeti ‘za domače’ v duhovnem, čustvenem in gmotnem pogledu. Morate se »najprej naučiti v vašem domu biti predani Bogu«. (1 Timoteju 5:4, NS, 8) Družinskim očetom se je v Stražnem stolpu od 15. septembra 1959 (v angleščini) svetovalo: »Interesom tvoje družine daj pravilno težo. Gotovo Bog Jehova od moža ne pričakuje, da bo ves svoj čas posvetil dejavnostim v skupščini, da bi svojim bratom in bližnjim pomagal do rešitve, pri tem pa zanemaril rešitev svojih domačih. Mož je v prvi vrsti odgovoren za svojo ženo - in svoje otroke.«

 6. Katere nevarnosti se morajo starši ogibati, in kako se je lahko ognejo?

⁶ Za spolnitev te dolžnosti pa ni potrebno samo veliko ur preživeti s svojimi otroki, temveč ta čas povsem izkoristiti. Na žalost so se nekateri starši tako zaposlili s skupščinskimi zadevami, odgovorno zaposlitvijo ali pridobitništvom, da so celo v družbi svojih otrok z mislimi kje drugje. Šele zatem, ko je prišlo do družinske tragedije, so spoznali, da morajo vrstni red važnih stvari na novo razporediti. »Modrost od zgoraj je... razumna, pripravljena poslušati.« (Jakob 3:17, NS) Nebeška modrost ti bo pomagala pravilno razporediti tvoj čas in tvoje čustvene moči, tako da boš lahko zadostil vsem Jehovinim zapovedim.

Šiba in grajanje posredujeta modrost

 7. Kako se Pregovore 29:15 učinkovito uporabi?

⁷ Če prijazno, toda odločno zastopaš pravilna načela, bodo tvoji otroci vedeli, da te skrbi zanje. Popustljivost vodi do negotovosti in v mladinski kriminal. »Šiba in grajanje dajeta modrost.« (Pregovori 29:15; 22:15) Da sta »šiba in grajanje« učinkoviti stvari morata biti združeni z ljubeznijo. Nerazumno karanje, ali v navalu občutkov, lahko zlomi otrokovega duha. »Očetje, ne dražite otrok svojih, da ne bodo malosrčni.« (Kološanom 3:21) »Šiba« karanja vključuje primerno kaznovanje, toda če so tvoje zahteve nerazumne, preveč kritične in ponižujoče za otroka, je to zlorabljanje »šibe«, s tem se ne omaje samo otrokovo zaupanje vase, temveč tudi zaupanje v tebe. Otrok lahko postane »malosrčen«, malodušen.

 8. Pojasni, zakaj »grajati« pomeni več kot le kaznovati.

⁸ Torej sta potrebni tako »šiba« kakor »grajanje«. Grajanje zahteva vsekakor več od kaznovanja; vključuje predložitev dejstev, ki bi naj prepričali prizadeto osebo.a Hebrejska beseda za »grajanje« se prevaja tudi z »nasprotnim dokazom«. (Psalm 38:14) Grarjati torej pomeni, da smo dejansko pripravljeni in zmožni predložiti dejstva, tako da otrok lahko spozna razloge za tvoj ukrep. Izdaje Skupnosti Jehovinih prič vsebujejo gradivo, ki je deloma napisano posebej za otroke, in ti lahko pomaga, da svojemu otroku z razumnimi razlogi dokažeš zakaj je njegovo ravnanje napačno. Ali se izdatno poslužuješ takšnih izdaj?

Razsodnost ‘prinese’ sposobnost vživljanja

 9. Kaj je razsodnost, in zakaj je tako važna?

⁹ Tudi razsodnost je neobhodno potrebna za izmenjavanje misli. Hebrejska beseda je izpeljana iz korena besede, ki pomeni »razločiti med«, »razlikovati«. S to dovzetno sposobnostjo opazovanja se da zadevo temeljito in jasno preiskati, zato brez nje ne bomo imeli razumevanja, sposobnosti vživljanja in ne bomo sočutni. (1 Petrov 3:8)

10. Kako se je v bibličnem času lahko preprečilo sovražnost, ker so zadevo globlje preiskali?

¹⁰ Biblijski primer, o katerem se poroča v Jozui 22:9—34 nam pokaže, kako dragocena je razsodnost. Rubenov, Gadov in polovica Manasejevega rodu, ki so dobili v dediščino deželo vzhodno od Jordana, so napravili na svojem področju ogromen oltar. V očeh drugih rodov je to bilo odpadništvo, in hoteli so jih kaznovati, ker je to izgledala namerna prekršitev Božjega zakona. (3 Mojzesova 17:8, 9) Preden pa so ukrepali, so poslali odposlance, da se pogovore s temi rodovi. (Pregovori 13:10) Pogovor je pokazal, da oltar ni bil zgrajen za žrtvovanje, temveč »zaradi pretirane skrbi.« Ta dva in pol rodova sta bila zaradi Jordana ločena od ostalih rodov in so se zato bali, da bi bili njihovi potomci odrezani od čaščenja Jehove. Oltar naj bi služil kot stalni pomnik, kot »priča« temu, da so tudi oni Božje ljudstvo. Kako zelo je to pojasnilo in spremenilo situacijo! Tisto, kar so prej imeli za drzen greh, se je pokazalo v povsem drugačni luči. »Počasnost za jezo« ostalih rodov je omogočila, da so lahko prav razsodili kakšno je stanje in to tudi razumeli. (Pregovori 14:29)

11. Kako je nek oče pokazal razsodnost?

¹¹ Ali se trudiš biti razsoden, če v zvezi s tvojim otrokom nastane problem? Na primer, eden od sinov krščanskih zakoncev je prihajal iz šole domov ‘jezen na ves svet’. »O tem, zakaj je jezen, ni hotel govoriti«, je pojasnil oče. »Sprva sem mislil, da je samo uporen, potem pa sem opazil, da je utihnil, če sem ga povprašal, kako je v šoli. Po daljšem pogovoru se je pokazalo, da so ga otroci v šoli dražili, ker je bil za svojo starost premajhen. Zagotovil sem mu, da razumem, kako težko je to prenašati, nato pa sem mu tudi predlagal, kako se naj v takih situacijah obnaša.« Fantovo razpoloženje se je naglo izboljšalo.

12. Zakaj so najstniška leta za večino mladih težavna, in kaj se zahteva od staršev?

¹² Ali bi bil ti s svojim otrokom prav tako potrpežljiv? Na mlade, še posebej najstnike, lahko močno vplivajo stvari, kot je šola, njihova zunanjost, spolne želje in priljubljenost. »Od vseh razvojnih stopenj človeka je najstništvo najtežje«, piše v časopisu Adolescence (Mladost). »Odraščajoči, ki so samokritičini in neizkušeni, včasih čutijo, da so izgubljeni v tem tekmovalnem in brezčutnem svetu. Namesto, da bi bili zmožni sprejeti ponižanja in napake, postanejo vznemirjeni in zaskrbljeni.« Takšni vznemirjajoči občutki lahko vplivajo na obnašanje otroka. (Primerjaj Propovednik 7:7a.) Samo tako, če se s svojim otrokom redno pogovarjaš, boš lahko razumel bistvo problema in razsodil, kako lahko najbolje pomagaš.

13. a) Naštej nekaj stvari, ki ovirajo pogovore. b) Zakaj morajo starši stalno uporabljati nasvet iz Pregovorov 20:5? Ponazori to.

¹³ Mnogi mladi težko govore o svojih občutkih. Če se ti želi tvoj otrok zaupati, se ogibaj nepremišljenih, zbadljivih pripomb, kot na primer: ‘Je to vse? Mislil sem, da je kaj važnega.’ ‘Težava si ti sam...’ ‘Le kako si mi mogel to storiti?’ ‘Kaj pravzaprav pričakuješ? Končno si le še otrok.’ (Pregovori 12:18) Včasih bo treba mladostnika podrobneje izprašati, še posebej če gre za občutljiv problem. »Razsoden mož (ali žena)« se bo vztrajno trudil, da pride stvari ‘do dna’. (Pregovori 20:5) V nekem primeru je bilo krščanskim staršem težko, ker se je njihova hči vedno bolj umikala družinskim obveznostim. Poskušala sta odkriti vzrok, vendar brez uspeha. Toda vztrajala sta. »Nekega dne sem sedla k njej na posteljo, jo objela in jo znova vprašala, kaj jo teži«, je povedala mati. »Med solzami mi je povedala, da ima pri naju in drugih občutek, da je njena družba nezaželjena. Zato se je umikala, kolikor se je le mogla. Že sem ji hotela reči: ‘Saj to je vendar smešno.’ Toda obvladala sem se in jo samo poslušala, ko mi je odprla srce.« Starša sta ji zagotovila, da ju ta zadeva zelo skrbi in sta se od takrat naprej trudila, da je njuna hčer občutila, da spada k družini. Premagala je problem in je danes srečna polnočasna oznanjevalka dobre vesti.

14. Zakaj tesne čustvene vezi v družini ne zadostujejo?

¹⁴ Važno je splesti tesne družinske vezi, in celo nekatere posvetne družine so to uspele. Drugo pa je, ‘zgraditi’ duhovno družino, ki se tesno drži Jehove, in ki ohrani enotnost, ker se opira na njegovo Besedo. Za to je potrebno več kot samo tesne čustvene vezi s tvojimi otroki.

Spoznanje, ki okrepi

15. Kakšno spoznanje je neobhodno potrebno, in zakaj?

¹⁵ »Po znanju se napolnijo hrami z vsem blagom dragim in prijaznim.« (Pregovori 24:4) Te dragocene stvari niso materialni zakladi, temveč med njih spada duhovna varnost, požrtvovalna ljubezen, pobožni strah in vera, ki temelji na spoznanju Boga. Vse to bogati družinsko življenje. (Pregovori 2:5; 15:16, 17; 1 Petrov 1:7) To spoznanje bo dalo otrokom notranjo moč, da bi se lahko upirali zvijačam satana, celo tistim zahrbtnim, kajti v Pregovorih 24:5 je rečeno: »Mož modri je močan, in umni mož utrjuje krepkost svojo.« Toda ti moraš takšno umnost ali spoznanje vtistniti v njihovo srce. (5 Mojzesova 6:6, 7; 1 Janezovo 2:14)

16. a) Kaj je neogibno potrebno, če želiš srcu svojega otroka vtisniti Božje spoznanje? b) Kaj je potrebno, če želiš, da bi otrokom gradivo res koristilo?

¹⁶ Ena najboljših pomoči pri tem, da bi v svoje otroke vsadil Božjo Besedo, je reden družinski študij, ki jih spodbuja, da si resnico prilastijo. »Družinski študij nudi pravo vzdušje, v katerem je tvoj otrok sprejemljiv za pouk«, je pojasnil oče, ki je uspešno vzgojil štiri otroke. »Če pričneš otroke oštevati, imaš takoj ‘sovražne poslušalce’. Če pa se neko ustrezno gradivo obravnava ob času, ko ni sovražnih občutkov, na primer pri družinskem študiju, je več možnosti, da bo misel, ki jo želimo posredovati, prišla v razum.« Da pa bi otrokom res koristilo, moraš posnemati apostola Pavla, ki je pisal: »Močno ... želim,... da bi vam podelil kak duhovni dar, da se utrdite.« (Rimljanom 1:11, EI) Darilo se še posebej ceni, če ga prejemnik lahko uporablja in se mu res zdi vredno. Izvleci torej iz gradiva tisto, kar bi naj vplivalo na življenje tvojih otrok.

17. a) Kako lahko postane družinski študij zanimiv in poučen obenem? b) Ali imaš dodatne predloge?

¹⁷ Starši bi morali poskrbeti, da vsi v družini vedo, kdaj bo študij, in kaj se bo obravnavalo. Nekateri uporabljajo vizualno pomoč kot so zemljevidi in tabele, da bi poudarili gradivo. Drugi starši pred ali po študiju ponudijo osvežitev. Po študiju se lahko pogovarjate o problemih, ki so se pojavili čez dan ali v tistem tednu. (Nadaljnje spodbude boš našel v okvirju na strani 30) Predvsem pa, naj bo biblijski študij reden! Mnogi starši se zelo trudijo, da bi svojim otrokom priskrbeli hrano in streho nad glavo; toda še pomembnejše je poskrbeti za ‘nepokvarjeno mleko iz Besede Božje, da lahko (otroci) po njem rastejo v rešitev’. (1 Petrov 2:2; Janez 17:3)

18. Kaj ti bo pomagalo ‘oblikovati’ družino?

¹⁸ ‘Oblikovanje’ močne duhovne družine zahteva spretnost in čas. Potrudi se in bodi spreten v izmenjavi misli, da bi obdržal tesno čustveno zvezo s svojimi otroki. Ne dovoli, da bi te karkoli oviralo v tem, da bi si vzel dovolj časa in modro, razsodno in spretno jačal svojo družino. Moli za svoje otroke, in skupaj z njimi, kajti kot veš, lahko samo Jehova tvoje napore pri ‘upravljanju’ nagradi z uspehom. (Psalm 127:1)

[Podčrtna opomba]

Se še spomniš?

◻ Kako se družina krepi z modrostjo, in kaj lahko pomaga otrokom, da jo razvijejo?

◻ Zakaj prispeva razsodnost k dobri izmenjavi misli v družini?

◻ Zakaj je spoznanje o Bogu neobhodno potrebno?

◻ Kako se lahko družinski študij zanimivo in poučno oblikuje?

[Okvir na strani 30]

UČINKOVIT DRUŽINSKI ŠTUDIJ

Kako naj se vodi študij?

Ohrani sproščeno, vedro, spoštljivo ozračje. Ogibaj se mehaničnega, preveč formalnega preučevanja. Postavljaj dodatna vprašanja in uporabljaj ponazoritve, da bi spodbujal k razmišljanju in bi vsi sodelovali. Po potrebi poenostavi gradivo. Med študijem otrok raje ne oštevaj. Če je potrebno, jih lahko pokaraš pozneje, na samem.

Kaj naj se preučuje?

Izbiraj glede na potrebe družine. Bodi prilagodljiv. Študij je lahko priprava na tedenski študij Stražnega stolpa. Ko se pojavijo posebna vprašanja, kot na primer o problemih mladih v šoli, o zmenkih, o izvenšolskih dejavnostih, športnih dejavnostih in nemoralnih težnjah, uporabi članke in publikacije, ki govore o tem. Lahko bi tudi razdelili čas za študij in obdelal razne teme.

Kdaj naj se preučuje, in kako dolgo?

To lahko določi družinski poglavar, zatem ko se je pogovoril o časovnem načrtu družinskih članov in upošteval njihove omejitve. Velja upoštevati starost otrok in kako dolgo so lahko pozorni. Če so otroci še majhni, se lahko preučuje večkrat tedensko krajši čas. Nekatere družine imajo takšne študije neposredno po jedi. Pomemben dejavnik ni dolžina preučevanja, temveč kako dobro se izkoristi čas.

Kako se da ugotoviti, če se je doseglo otrokovo srce?

Spodbudi otroka, da odgovarja s svojimi besedami. Obzirno ga povprašaj po njegovem mnenju, da bi ugotovil, kaj otrok dejansko misli o zadevi. Vprašaš lahko: »Kaj mislijo o tem otroci v šoli? Misliš, da imajo prav?« Ali: »Kako bi ti svojim sošolcem pojasnil, zakaj ne nečistuješ? Ali misliš, da je to res v tvoje dobro? Zakaj?« Pazi, da ne boš na odgovore preveč očitno reagiral, da bo tvoj otrok sproščen in odkrit. Daj vsakemu otroku dovolj časa za odgovor, prepričaj se, da so vsi pravilno razumeli važne misli.