V življenju si prizadevaj za pravi uspeh

1., 2. a) Po čem mnogi ljudje definirajo uspeh? b) Kako lahko preveriš svoj pogled na uspeh?

KAJ pomeni biti uspešen v življenju? Vprašaj ljudi in ugotovil boš, da so odgovori zelo različni. Mnogi denimo uspeh definirajo po tem, koliko kdo doseže v finančnem pogledu, v poklicni karieri ali glede stopnje izobrazbe. Drugi pri tem izpostavljajo medsebojne odnose – kako dobro se kdo razume z družino, prijatelji ali sodelavci. Tisti, ki služi Bogu, uspeh morda povezuje celo z odgovornostmi v občini ali dosežki na oznanjevanju.

² Da bi preveril, kako sam gledaš na uspeh, morda lahko napišeš imena nekaj ljudi, ki jih imaš za uspešne oziroma jih najbolj občuduješ in spoštuješ. Katere izjemne značilnosti so jim skupne? Ali so bogati oziroma slavni? Ali uživajo velik ugled? Tvoji odgovori marsikaj povedo o tem, kaj imaš v srcu, to pa lahko močno vpliva na tvoje odločitve in cilje, za katere si prizadevaš. (Luk. 6:45)

 3. a) Kaj naj bi Jozue delal, da bi bil na svoji poti uspešen? b) O čem bomo sedaj razmislili?

³ Najpomembnejše je to, ali smo uspešni v očeh Jehova, saj je naše življenje odvisno od tega, ali nas sprejema. Jehova je Jozuetu, ko mu je dal odgovorno nalogo, naj povede Izraelce v Obljubljeno deželo, naročil, naj bere Mojzesovo postavo »dan in noč« ter naj skrbno izpolnjuje vse, kar v njej piše. Nato mu je zagotovil: »Tedaj boš na svoji poti uspešen, tedaj boš ravnal modro.« (Joz. 1:7, 8) In dobro veš, da se je Jozue res izkazal uspešnega. Kaj pa mi? Kako lahko ugotovimo, ali na uspeh gledamo enako kakor Bog? Razmislimo o življenju dveh mož, omenjenih v Bibliji.

 4. Zakaj lahko rečemo, da je bil Salomon uspešen?

⁴ Salomon je bil v mnogih pogledih neverjetno uspešen. Zakaj? Veliko let se je bal Jehova in ga ubogal, zato ga je ta zelo blagoslavljal. Spomni se, da je Salomon, ko mu je Jehova rekel, naj pove, kaj si želi, prosil za modrost, da bi lahko vodil ljudstvo. Nato mu je Bog dal modrost, za povrhu pa še bogastvo. (Beri 1. kraljev 3:10–14.) Njegova modrost je bila »večja od modrosti vseh ljudi z Vzhoda in od vse egipčanske modrosti«. Salomon je užival slavo »pri vseh narodih naokrog«. (1. kra. 4:30, 31) Kar se tiče bogastva, je že samega zlata letno dobil približno 25 ton! (2. krn. 9:13) Blestel je v diplomaciji, gradbeništvu in trgovanju. In dokler si je prizadeval biti pravičen pred Bogom, je bil uspešen. (2. krn. 9:22–24)

 5. Kaj je Salomon spoznal glede tistih, ki so zares uspešni?

⁵ Iz tega, kar je Salomon napisal v Pridigarju, izvemo, da je pravilno gledal na uspeh. On ni mislil, da v življenju nekaj dosežejo in se veselijo le tisti, ki so bogati ali ki uživajo ugled. Sploh ne. Napisal je: »Spoznal sem, da ni zanje nič boljšega, kakor da se veselijo in delajo dobro v svojem življenju; spoznal sem tudi, da bi moral vsak človek jesti in piti ter uživati v dobrem pri vsem svojem trudu. To je Božji dar.« (Prid. 3:12, 13) Poleg tega je spoznal, da te reči dajejo pravo veselje posamezniku samo, če je ta v dobrem odnosu z Bogom. Upravičeno je lahko napisal: »Po vsem slišanem sem prišel do naslednjega sklepa: boj se pravega Boga in izpolnjuj njegove zapovedi. Kajti to je vsa človekova dolžnost.« (Prid. 12:13)

 6. Kaj nam Salomonov zgled pove o tem, po čem naj bi merili pravi uspeh?

⁶ Salomona je precej let v življenju vodil strah pred Bogom. Beremo, da »je imel rad Jehova in se je ravnal po odredbah svojega očeta Davida«. (1. kra. 3:3) Ali bi to štel za pravi uspeh? Salomon je po Božjih navodilih zgradil veličasten tempelj, namenjen čistemu čaščenju, in napisal tri biblijske knjige. Ne moremo sicer pričakovati, da bomo delali enake reči, vseeno pa naj bi se iz njegovega zgleda, ki ga je dal, ko je bil zvest Bogu, naučili ugotoviti, kaj je pravi uspeh, saj ga bomo tako lahko tudi dosegli. Glede tega se spomnimo, da je Salomon po navdihnjenju napisal, da so bogastvo, modrost, slava in moč– to, kar je za večino ljudi danes merilo uspeha – ničevi. Takšne reči so v resnici prazne, so »lovljenje vetra«. Ali si opazil, da mnogi, ki ljubijo bogastvo, hočejo imeti vedno več? In s svojim imetjem imajo pogosto same skrbi. Poleg tega bo njihovo bogastvo nekega dne prišlo v roke drugih. (Beri Pridigar 2:8–11, 17; 5:10–12.)

7., 8.  Kako se je Salomon izkazal nezvestega in kakšne so bile posledice?

⁷ Prav tako veš, da Salomon nazadnje ni bil več zvest in poslušen Bogu. Božja Beseda pravi: »Ko se je Salomon postaral, so njegove žene zapeljale njegovo srce, da je šel za drugimi bogovi. Tako Jehovu, svojemu Bogu, ni več služil z nerazdeljenim srcem, kakor mu je služil njegov oče David. [. . .] Delal je to, kar je slabo v Jehovovih očeh.« (1. kra. 11:4–6)

⁸ Jehova je imel vse razloge, da je bil nezadovoljen s Salomonom. Rekel mu je: »Ker [. . .] nisi izpolnjeval moje zaveze in mojih odredb, ki sem ti jih zapovedal, ti bom kraljestvo iztrgal iz roke in ga dal tvojemu služabniku.« (1. kra. 11:11) Kako žalostno! Čeprav je bil Salomon uspešen v mnogih pogledih, je sčasoma razočaral Jehova. Salomonu ni uspelo na najpomembnejšem področju življenja – zvestobi Bogu. Vsak od nas se lahko vpraša: Ali sem odločen vzeti si k srcu pouk iz Salomonovega življenja, kar mi bo pomagalo biti uspešen?

 9. Ali je bil Pavel po merilih sveta uspešen? Pojasni.

⁹ Življenje apostola Pavla je bilo zelo drugačno od življenja kralja Salomona. Pavel ni imel prestola iz slonovine, pa tudi slavnostnih pojedin s kralji ne. Bili so časi, ko je bil v lakoti, žeji, mrazu in nagoti. (2. Kor. 11:24–27) Ko je Jezusa sprejel za Mesija, je izgubil svoj častni položaj v judovski veri. Še več, judovski verski voditelji so ga začeli sovražiti. Bil je zaprt, prebičan, prešiban in kamenjan. Pavel je priznal, da so njega in druge kristjane zmerjali, preganjali in obrekovali. Napisal je: »Postali smo kakor smeti sveta, kakor njegovi odpadki, in tako je še zdaj.« (1. Kor. 4:11–13)

10. Zakaj so ljudje morda mislili, da je Pavel zapravil priložnost za uspeh?

¹⁰ Videti je bilo, da je mladeniču po imenu Savel, ki je kasneje postal znan kot apostol Pavel, življenje mnogo obetalo. Verjetno se je rodil v ugledni družini, šolal se je pri Gamalielu, spoštovanem učitelju, in je pozneje napisal: »V judovstvu [sem] napredoval bolj od mnogih vrstnikov v svojem rodu.« (Gal. 1:14) Savel je tekoče govoril hebrejsko in grško ter imel rimsko državljanstvo, zaradi česar je užival privilegiran položaj in pravice, nekaj, kar so si mnogi želeli. Če bi si še naprej prizadeval za takšen uspeh v svetu, bi si verjetno pridobil sloves in finančno varnost. Toda raje je izbral življenjsko pot, ki je bila za druge – morda celo za nekatere njegove sorodnike – čista neumnost. Zakaj?

11. Na katere reči in na kateri cilj je Pavel gledal kot na dragocenost ter zakaj?

¹¹ Pavel je imel rad Jehova in si je njegove naklonjenosti želel bolj kot bogastva in slovesa pri ljudeh. Ker si je pridobil točno spoznanje resnice, je začel ceniti odkupnino, oznanjevalsko delo in upanje na življenje v nebesih – stvari, ki jih je svet na splošno zavračal. Vedel je tudi, da je treba rešiti neko vprašanje. Satan je namreč trdil, da lahko ljudi odvrne od tega, da bi služili Bogu. (Job 1:9–11; 2:3–5) Pavel je ne glede na to, kakšne preizkušnje je doživljal, imel cilj ostati zvest Bogu in vztrajati v pravem čaščenju. Takega cilja pa na poti do uspeha, kakršno si zamišlja ta svet, ni.

12. Zakaj si se odločil svoje upanje opirati na Boga?

¹² Ali si odločen ravnati enako kakor Pavel? Čeprav biti zvest Bogu ni vedno lahko, se zavedamo, da to prinaša Jehovov blagoslov in priznanje, in to je tisto, kar posameznika naredi zares uspešnega. (Preg. 10:22) Od tega, da smo zvesti Bogu, imamo korist že sedaj in utemeljeno lahko pričakujemo, da nas tudi v prihodnosti čakajo blagoslovi. (Beri Marko 10:29, 30.) Povsem upravičeno naj bi torej upoštevali nasvet, naj svojega upanja ne opiramo »na negotovo bogastvo, temveč na Boga, ki nas nam v užitek bogato oskrbuje z vsem«. S tem si zagotavljamo »zaklad, ki bo dober temelj za prihodnost«. Tako se bomo »lahko oklenili pravega življenja«. (1. Tim. 6:17–19) Da, lahko smo povsem prepričani, da se bomo po sto ali celo tisoč ali še več letih ozrli nazaj in rekli: »Zares sem si izbral pot, ki me je vodila k pravemu uspehu!«

13. Kaj je Jezus svetoval glede kopičenja zakladov?

¹³ Glede kopičenja zakladov je Jezus dejal: »Nehajte si kopičiti zaklade na zemlji, kjer molj in rja razjedata in kjer tatovi vlamljajo in kradejo, temveč si kopičite zaklade v nebesih, kjer ne molj ne rja ne razjedata in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Mat. 6:19–21)

14. Zakaj se ni modro pehati za zakladi na zemlji?

¹⁴ Posameznikov zaklad na zemlji ni nujno samo denar. Širše gledano lahko k temu zakladu spada katera koli od reči, o katerih je pisal Salomon in so povezane s tem, da je nekdo uspešen v očeh ljudi – torej ugled, slava ali moč. Jezus je poudaril podobno misel kakor Salomon v Pridigarju: zakladi v svetu niso trajni. Kot si verjetno opazil v svetu okoli sebe, so vsi takšni zakladi minljivi in jih zlahka izgubimo. Profesor F. Dale Bruner glede takih zakladov piše: »Dobro je znano, da je slava negotova. Junak zadnje sobote je naslednjo sezono že pozabljen. Letošnji finančni uspeh je naslednje leto stečaj [. . .]. [Jezus] ima rad ljudi. Roti jih, naj se ognejo brezupu, ki zagotovo pride, ko slava zbledi. Slava ni večna. Jezus noče, da bi bili [njegovi] učenci razočarani.« Večina ljudi bi se strinjala s tem komentarjem. Toda koliko ljudi resničnost teh besed navede, da spremenijo svoj pogled na življenje? Kaj pa tebe?

15. Za kateri uspeh naj bi si prizadevali?

¹⁵ Nekateri verski voditelji pridigajo, da se je narobe truditi za uspeh in da bi bilo treba vsako tako prizadevanje ustaviti. Toda bodi pozoren, da Jezus ni obsojal vsakega prizadevanja za uspeh, ampak je svoje učence pozival, naj svoja prizadevanja preusmerijo drugam. Na srce jim je polagal, naj si kopičijo neminljive »zaklade v nebesih«. Naša glavna želja naj bi bila, da bi si prizadevali za uspeh, ki ga tudi Jehova vidi kot uspeh. Jezusove besede nas torej spomnijo, da je odločitev, za čim si bomo prizadevali, naša. Dejstvo je, da si bomo prizadevali za tem, kar imamo v srcu, kar nam največ pomeni.

16. Čemu lahko povsem zaupamo?

¹⁶ Če je v našem srcu želja, da bi ugajali Jehovu, se lahko zanesemo nanj, da nam bo priskrbel vse, kar potrebujemo. Morda bo dovolil, da bomo za krajši čas izkusili lakoto ali žejo tako kot apostol Pavel. (1. Kor. 4:11) Kljub temu lahko neomajno zaupamo Jezusovemu nasvetu: »Ne bodite nikoli zaskrbljeni in ne sprašujte ‚Kaj bomo jedli?‘, ‚Kaj bomo pili?‘ ali ‚Kaj bomo oblekli?‘. Za vsem tem se namreč vneto ženejo narodi. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Zato iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari vam bodo dodane.« (Mat. 6:31–33)

17., 18. a) Od česa je odvisno to, da smo zares uspešni? b) Od česa uspeh ni odvisen?

¹⁷ Bistveno je naslednje: Biti zares uspešni ni odvisno od tega, kaj dosežemo ali kakšen položaj imamo v očeh sveta. Pravi uspeh se tudi ne meri po odgovornostih, ki jih imamo v občini. Je pa res, da so takšni blagoslovi lahko povezani z našo poslušnostjo in zvestobo Bogu, ki sta pravzaprav osnova za uspeh. Bog namreč pravi: »Od oskrbnikov pa se zahteva, da se izkažejo zveste.« (1. Kor. 4:2) In mi moramo vztrajati v zvestobi. Jezus je rekel: »Kdor bo zdržal do konca, ta bo rešen.« (Mat. 10:22) Ali se strinjaš, da je biti rešen neovrgljiv dokaz uspeha?

¹⁸ Ko razmišljaš o tem, kar smo obravnavali do sedaj, lahko vidiš, da zvestoba Bogu ni povezana z ugledom, izobrazbo ali finančnim oziroma družbenim položajem; poleg tega zvestoba ni odvisna od inteligentnosti, talenta ali sposobnosti. V kakršnih koli okoliščinah se že znajdemo, se lahko izkažemo zveste Bogu. Med Božjim ljudstvom v prvem stoletju so bili nekateri bogati in drugi revni. Za bogate je bil Pavlov nasvet, »naj delajo dobro, naj bodo bogati v dobrih delih, darežljivi, pripravljeni deliti z drugimi«, tehten. Tako bogati kot revni so se lahko »oklenili pravega življenja«. (1. Tim. 6:17–19) Enako velja danes. Vsi imamo isto priložnost in enako odgovornost: vztrajati moramo v zvestobi in biti »bogati v dobrih delih«. Če to delamo, smo uspešni v očeh našega Stvarnika in veseli, ker vemo, da mu ugajamo. (Preg. 27:11)

19. Kako si nameravaš prizadevati za uspeh?

¹⁹ Svojih okoliščin morda ne moreš imeti popolnoma v oblasti, lahko pa imaš v oblasti to, kako boš v njih ravnal. Naj si v takšnih ali drugačnih okoliščinah, si prizadevaj biti zvest. To je vredno vsakega truda. Bodi prepričan, da te Jehova bogato blagoslavlja že sedaj in tudi vso večnost te bo. Nikoli ne pozabi besed, ki jih je Jezus izrekel maziljenim kristjanom: »Ostani zvest vse do smrti, in dal ti bom venec življenja.« (Raz. 2:10) Temu se reče pravi uspeh!