Kako naj bi starešine usposabljali brate
»To, kar si slišal od mene [...], zaupaj zvestim ljudem.« (2. TIM. 2:2)
1. a) Kaj Božji služabniki že od nekdaj vedo glede usposabljanja in kako to velja danes? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?
BOŽJI služabniki že od nekdaj vedo, da brez usposabljanja ni uspeha. Očak Abram je na primer »zbral svoje izurjene može«, da bi rešil Lota – in pri tem so bili uspešni. (1. Mojz. 14:14–16) V dneh kralja Davida so bili pevci v Božji hiši »izurjeni [...] v petju pesmi«, s katerimi so hvalili Jehova. (1. krn. 25:7) Danes se moramo bojevati proti Satanu in njegovemu svetu. (Efež. 6:11–13) Poleg tega si zelo prizadevamo v dejavnostih, s katerimi hvalimo Jehova. (Heb. 13:15, 16) Zato podobno kakor Božji služabniki v preteklosti ne moremo biti uspešni, če nismo izurjeni oziroma usposobljeni. Jehova je v občini odgovornost, da usposabljajo brate, zaupal starešinam. (2. Tim. 2:2) S katerimi metodami izkušeni starešine usposabljajo brate, da bi ti lahko skrbeli za čredo?
POMAGAJ UČENCU DUHOVNO NAPREDOVATI
2. Kaj bo starešina morda storil, preden bo učenca začel učiti novih veščin, in zakaj?
2 Starešina je podoben vrtnarju. Preden vrtnar poseje seme, mora morda zemlji, zato da bi bila rodovitnejša, dodati hranila. Podobno tudi ti, preden začneš manj izkušenega brata učiti novih veščin, morda ugotoviš, da bi ga bilo dobro duhovno nahraniti z nekaj svetopisemskimi mislimi, zato da bi bilo njegovo srce dovzetnejše za usposabljanje. (1. Tim. 4:6)
3. a) Kako lahko v pogovoru z učencem uporabiš Jezusove besede, ki jih najdeš v Marku 12:29, 30? b) Kako lahko starešina s svojo molitvijo vpliva na učenca?
3 Učenca bi lahko, da bi ugotovil, koliko na njegovo mišljenje in ravnanje vpliva resnica o Kraljestvu, vprašal: »Katere spremembe je to, da si se posvetil Jehovu, vneslo v tvoje življenje?« To vprašanje utegne voditi v dober pogovor o tem, kdaj lahko rečemo, da služimo Bogu z vso svojo dušo. (Beri Marko 12:29, 30.) Mogoče lahko ob koncu takšnega pogovora izrečeš molitev, v kateri prosiš Jehova, naj da učencu svetega duha, ki ga potrebuje za to, da bi se dobro usposobil. Takšna iskrena molitev, ki jo boš izrekel posebej zanj, ga bo zelo okrepila!
4. a) Katere svetopisemske pripovedi lahko spodbudijo učenca k duhovnemu napredku? b) S katerim ciljem v mislih bi morali starešine usposabljati brate?
4 Z učencem na začetku usposabljanja razpravljaj o kaki svetopisemski pripovedi, ki bi mu lahko pomagala uvideti, da mora biti pripravljen poprijeti za delo, biti zanesljiv in ponižen. (1. kra. 19:19–21; Neh. 7:2; 13:13; Apd. 18:24–26) Takšne lastnosti so za učenca tako pomembne, kakor so hranila za zemljo – pospešijo njegovo duhovno rast. Jean-Claude, starešina iz Francije, je povedal: »Ko usposabljam učenca, je moj glavni cilj, da mu pomagam postati duhovno naravnan. Ob primerni priložnosti mu skušam z izbrano svetopisemsko vrstico odpreti oči, da bi videl ‚čudovite stvari‘ v Božji Besedi.« (Ps. 119:18) Kaj še lahko storiš, da bi okrepil učenca?
PREDLAGAJ CILJE IN POVEJ RAZLOGE
5. a) Zakaj je pomembno, da se učitelj pogovori z učencem o njegovih duhovnih ciljih? b) Zakaj bi morali starešine usposabljati brate, ko so ti še mladi? (Glej podčrtno opombo.)
5 Učenca vprašaj: »Kateri so tvoji duhovni cilji?« Če nima v mislih nobenega, mu pomagaj, da si bo postavil kakšnega, ki bo razumen in dosegljiv. Omeni mu kak svoj duhovni cilj iz preteklosti in mu navdušeno povej, kako vesel si bil, ko si ga dosegel. Ta metoda se morda zdi preprosta, vendar je učinkovita. Victor, starešina in pionir iz Afrike, se spominja: »Ko sem bil mlad, mi je eden od starešin postavil nekaj dobro premišljenih vprašanj glede mojih ciljev. Ta vprašanja so mi pomagala, da sem začel resno razmišljati o svoji službi Bogu.« Izkušeni starešine tudi poudarjajo, kako zelo pomembno je, da začnejo usposabljati brate, ko so ti še mladi – že v njihovih zgodnjih najstniških letih – tako da jim v občini dodelijo letom primerne naloge. Takšno zgodnje usposabljanje bo mladim pomagalo, da bodo tudi v poznih najstniških letih obdržali pred očmi duhovne cilje, čeprav jim bo takrat marsikaj odvračalo pozornost od njih. (Beri Psalm 71:5, 17.)a
6. Katero pomembno metodo je uporabljal Jezus, ko je usposabljal druge?
6 Učencu lahko vzbudiš željo, da bi služil drugim, tudi tako, da mu ne poveš le tega, kaj naj stori, ampak tudi zakaj naj to stori. S tem posnemaš Velikega učitelja, Jezusa. Preden je Jezus na primer dal učencem nalogo, naj pridobivajo učence, jim je povedal, zakaj naj bi ga ubogali. Rekel jim je: »Dana mi je bila vsa oblast v nebesih in na zemlji.« Nato je dodal: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov.« (Mat. 28:18, 19) Kako lahko posnemaš to Jezusovo metodo usposabljanja?
7., 8. a) Kako lahko starešine danes posnemajo Jezusovo metodo usposabljanja? b) Zakaj je pomembno pohvaliti učenca? c) Kateri predlogi lahko pomagajo starešinam usposabljati brate? (Glej okvir »Kako usposabljati brate«.)
7 Učencu na temelju Biblije pojasni, zakaj naj stori to, kar ga prosiš. Tako ga učiš razmišljati v luči svetopisemskih načel. Vzemimo za primer, da brata prosiš, naj skrbi za to, da bo vhod v kraljestveno dvorano vedno čist in varen za hojo. Prebereš mu lahko Titu 2:10 in mu pojasniš, kako bo s tem, da bo skrbel za kraljestveno dvorano, lepšal »nauk našega Rešitelja, Boga«. Prosi ga tudi, naj pomisli na starejše v občini in na to, koliko dobrega bo s svojim delom storil zanje. Takšni pogovori so del usposabljanja učenca in mu pomagajo, da se bolj osredinja na ljudi kakor pa na pravila. Učenec bo vesel, ko bo videl, kako s svojim delom koristi bratom in sestram v občini.
8 In še nekaj, ne pozabi učenca pohvaliti, da se trudi upoštevati tvoje predloge. Kako pomembna pa je pohvala? Iskrena pohvala doseže pri učencu isto kakor voda pri rastlini – povzroči, da kar zacveti. (Primerjaj Matej 3:17.)
DODATNI IZZIV
9. a) S katerim izzivom se pri usposabljanju bratov srečujejo nekateri starešine v deželah z višjim življenjskim standardom? b) Zakaj resnica ni prišla na prvo mesto v življenju nekaterih mladih bratov?
9 Starešine v deželah z višjim življenjskim standardom imajo morda še dodatni izziv: kako krščene brate, ki so v 20. ali 30. letih, spodbuditi, da bi bolj sodelovali v občinskih dejavnostih. Izkušene starešine iz približno 20 zahodnih dežel smo prosili, naj povedo svoje mnenje o tem, zakaj se nekateri mladi bratje obotavljajo narediti več v občini. Še posebej pogost odgovor je bil, da nekaterih mladih njihovi starši med odraščanjem niso spodbujali, naj si prizadevajo za duhovne cilje. Pravzaprav so nekaterim mladim takšni cilji bili všeč, vendar so jih starši spodbujali, naj raje razmišljajo o posvetnih ciljih! Zato resnica nikoli ni prišla na prvo mesto v njihovem življenju. (Mat. 10:24)
10., 11. a) Kako lahko starešina počasi pomaga spremeniti mišljenje bratu, ki ne kaže zanimanja za dodatne naloge v občini? b) O katerih svetopisemskih vrsticah bi lahko starešina razpravljal s takšnim bratom in zakaj? (Glej podčrtno opombo.)
10 Če brat ne kaže zanimanja za dodatne naloge v občini, bo potrebno veliko truda in potrpežljivosti, da boš njegovo mišljenje naravnal v pravo smer, vendar se bo izplačalo. Tako kakor lahko vrtnar usmerja rast nekaterih rastlin, s tem da počasi ravna njihova stebla, lahko tudi ti počasi pomagaš bratu uvideti, da bi moral drugače gledati na naloge v občini. Kako pa lahko to storiš?
11 Vzemi si čas in z bratom, ki ga usposabljaš, razvij prijateljski odnos. Povej mu, da ga občina potrebuje. Ob primerni priložnosti se z njim usedi in razpravljaj o svetopisemskih vrsticah, ki mu lahko pomagajo razmisliti o njegovi posvetitvi Jehovu. (Prid. 5:4; Iza. 6:8; Mat. 6:24, 33; Luk. 9:57–62; 1. Kor. 15:58; 2. Kor. 5:15; 13:5) Lahko bi ga vprašal: »Kaj si obljubil Jehovu, ko si se mu posvetil?« Skušaj mu trkati na srce z vprašanjem: »Kaj misliš, kako se je Jehova počutil, ko si se krstil?« (Preg. 27:11) »Kako pa se je počutil Satan?« (1. Pet. 5:8) Nikoli ne podcenjuj tega, kako močno lahko na brata vplivajo skrbno izbrane svetopisemske vrstice. (Beri Hebrejcem 4:12.)b
UČENCI, BODITE ZVESTI
12., 13. a) Kakšen učenec je bil Elizej? b) Kako je Jehova nagradil Elizeja za zvestobo?
12 Mladi bratje, občina potrebuje vašo pomoč! Kakšni bi morali biti, da bi bili uspešni? Da bi dobili odgovor, poglejmo nekaj dogodkov iz življenja učenca iz davnine.
13 Pred skoraj 3000 leti je prerok Elija povabil mladega Elizeja, naj postane njegov služabnik. Elizej se je na povabilo takoj odzval in je za tega starejšega moža zvesto opravljal nižja dela. (2. kra. 3:11) Nato pa je po kakih šestih letih usposabljanja izvedel, da se Elijevo delo v Izraelu bliža koncu. Takrat je Elija temu svojemu dobro usposobljenemu sodelavcu rekel, naj ne gre z njim, toda Elizej mu je trikrat odvrnil: »Ne bom te zapustil.« S svojim mentorjem je hotel ostati, dokler je bilo to le mogoče. Za njegovo zvestobo in vdanost ga je Jehova nagradil tako, da je bil priča Elijevemu osupljivemu odhodu. (2. kra. 2:1–12)
14. a) Kako lahko učenci danes posnemajo Elizeja? b) Zakaj je za učenca tako zelo pomembno, da je zvest?
14 Kako lahko mladi bratje posnemate Elizeja? Bodite takoj pripravljeni sprejeti vsako delo, tudi tisto, ki velja za nižje. Na svojega učitelja glejte kot na prijatelja in mu povejte, kako zelo cenite to, da se trudi za vas. S svojim odzivom mu lahko tako rekoč govorite: »Ne bom te zapustil.« Predvsem pa zvesto opravite vsako nalogo, ki vam jo zaupa. Zakaj je to tako zelo pomembno? Ker so starešine lahko šele potem, ko dokažete, da ste zvesti in zanesljivi, prepričani, da vam Jehova želi zaupati večje odgovornosti v občini. (Ps. 101:6; beri 2. Timoteju 2:2.)
POKAŽITE SPOŠTOVANJE
15., 16. a) Kako je Elizej pokazal spoštovanje do svojega učitelja? (Glej sliko pri naslovu.) b) S čim si je Elizej pridobil zaupanje drugih prerokov?
15 Pripoved o Elijevem nasledniku Elizeju tudi pove, kako lahko bratje pokažete spoštovanje do izkušenih starešin. Elija in Elizej sta za tem, ko sta obiskala skupino prerokov v Jerihi, odšla proti Jordanu. Tam »je Elija vzel svoje preroško oblačilo, ga zvil in z njim udaril po vodi. In voda se je razdelila na dvoje.« Nato sta šla čez po suhem in še naprej »hodila in se pogovarjala«. Seveda Elizej ni mislil, da sedaj že vse ve. Do tistega trenutka, ko ga je Elija zapustil, si je k srcu vzel vsako njegovo besedo. Nato se je Elija v viharju vzdignil v nebo. Elizej je kasneje, ko je bil spet na bregu Jordana, udaril po vodi z Elijevim oblačilom in zaklical: »Kje je Jehova, Elijev Bog?« In voda se je znova razdelila na dvoje. (2. kra. 2:8–14)
16 Ali ste opazili, da je bil Elizejev prvi čudež popolnoma enak zadnjemu Elijevemu čudežu? Zakaj je ta podrobnost zanimiva? Elizej očitno ni mislil, da mora zato, ker ima sedaj on v rokah krmilo, takoj ubrati novo smer. Raje je še naprej uporabljal Elijevo metodo dela in tako pokazal spoštovanje do svojega učitelja ter si s tem pridobil zaupanje drugih prerokov. (2. kra. 2:15) Jehova je po Elizeju v 60 letih, kolikor mu je ta služil kot prerok, naredil veliko več čudežev, kot jih je naredil po Eliju. Kaj se bratje iz tega naučite?
17. a) Kako lahko učenci danes posnemajo Elizeja? b) Kako lahko Jehova sčasoma uporabi zveste učence?
17 Ne mislite, da morate takoj, ko vam bratje v občini zaupajo večje odgovornosti, ubrati novo smer oziroma naloge opravljati povsem drugače, kakor so jih opravljali doslej. To, ali je treba kaj spremeniti, ni odvisno od vaše želje, temveč od potreb občine in napotkov, ki jih dobimo po Jehovovi organizaciji. Tako kakor si je Elizej s svojim ravnanjem pridobil zaupanje prerokov in pokazal spoštovanje do svojega predhodnika, s tem da je posnemal njegovo metodo dela, si lahko tudi vi pridobite zaupanje sovernikov in pokažete spoštovanje do izkušenih starešin, s tem da še naprej uporabljate njihove metode, ki temeljijo na Svetem pismu. (Beri 1. Korinčanom 4:17.) Toda ko si boste pridobili izkušnje, boste lahko uvedli spremembe, ki bodo občini pomagale, da bo še naprej v koraku z Jehovovo vedno napredujočo organizacijo. Pravzaprav lahko Jehova vas, zvesti učenci, sčasoma spodbudi, da boste opravljali še večja dela kakor vaši učitelji, podobno kakor je k temu spodbudil Elizeja. (Jan. 14:12)
18. Zakaj je danes zelo pomembno usposabljati brate v občini?
18 Upamo, da bodo predlogi v tem in prejšnjem članku še več starešin navedli na to, da si bodo vzeli čas za usposabljanje bratov. Želimo, da bi bratje z veseljem sprejeli takšno usposabljanje in da bi tako pridobljeno znanje modro uporabili pri tem, ko bodo pomagali skrbeti za Jehovove ovce. Usposabljanje bratov bo okrepilo občine po vsem svetu in pomagalo vsakemu od nas, da bo ostal zvest Bogu v času pomembnih dogodkov, ki so pred nami.
a Če je mlad kristjan zrel in ponižen in če izpolnjuje druge svetopisemske pogoje, ga lahko starešine priporočajo za strežnega služabnika, četudi še nima 20 let. (1. Tim. 3:8–10, 12; glej Našo kraljestveno strežbo, maj 2000, stran 8, in angleško izdajo Stražnega stolpa, 1. julij 1989, stran 29.)
b Pri takšni razpravi si lahko pomagaš z informacijami iz Stražnega stolpa, 15. april 2012, strani 14–16, odstavki 8–13, in iz knjige Ostanite v Božji ljubezni, poglavje 16, odstavki 1–3.