Ali si boš to, kar je napisano, vzel k srcu?

1., 2. Zakaj bomo pregledali primere štirih Judovih kraljev?

DENIMO, da vidiš koga, ki mu na poti spodrsne in pade. Ali ne boš previden, ko boš hodil po tej isti poti? Če razmišljamo o napakah drugih, nam to lahko pomaga, da se jim ognemo. Podobno velja na duhovnem področju. Iz napak, ki so jih naredili drugi, tudi posamezniki, omenjeni v Svetem pismu, se lahko naučimo marsikaj dragocenega.

² Štirje Judovi kralji, o katerih smo razpravljali v prejšnjem članku, so služili Jehovu z nerazdeljenim srcem. Toda naredili so nekaj resnih napak. Kaj se lahko naučimo iz njihovih izkušenj in kaj nam bo pomagalo, da ne bomo ravnali podobno? Poglobljeno premišljevanje o teh primerih nam lahko pomaga, da imamo koristi od tega, kar je bilo napisano nam v pouk. (Beri Rimljanom 15:4.)

3.–5. a) Katero napako je naredil Asa, čeprav je bilo njegovo srce nerazdeljeno do Jehova? b) Zakaj se je Asa zanesel na človeka, ko je Baša prišel nad Juda?

³ Razmislimo najprej o Asu in preglejmo, kako lahko Božja Beseda vpliva na naše življenje. Asa se je zanesel na Jehova, ko je milijon Etiopijcev prišlo nad Juda, vendar tega ni naredil, ko je Izraelov kralj Baša začel utrjevati Ramo, ki je ležala na meji z Asovim kraljestvom. (2. krn. 16:1–3) Tokrat se je Asa zanesel na lastno modrost in podkupil sirskega kralja Ben Hadada, da bi napadel Bašaja. Ali je bila Asova taktika uspešna? Sveto pismo poroča: »Ko je Bašá za to izvedel, je takoj nehal utrjevati Rámo in opustil svoje delo.« (2. krn. 16:5) Torej je Asova strategija delovala – vsaj na prvi pogled!

⁴ Toda kako je Jehova gledal na to, kar je storil Asa? Bog je poslal svojega predstavnika Hananija, da bi pograjal Asa, ker se ni zanesel Nanj. (Beri 2. kroniška 16:7–9.) »Od zdaj naprej [boš] imel vojne,« mu je rekel Hanani. Baša se je sicer umaknil, toda Asa se je moral do konca svojega kraljevanja skupaj z ljudstvom bojevati v različnih vojnah.

⁵ V prejšnjem članku smo spoznali, da je Bog preiskal Asovo srce in razsodil, da je nerazdeljeno do njega. (1. kra. 15:14) V Božjih očeh je bil Asa na splošno gledano brezhibno vdan in je ustrezal Božjim zahtevam. Kljub temu je moral živeti s posledicami svojega nemodrega ravnanja. Zakaj se je Asa pri ravnanju z Bašajem raje zanesel nase in na Ben Hadada namesto na Jehova? Ali je morda menil, da se bo z diplomacijo ali vojaško taktiko problem veliko bolje rešil, kakor če bi se po pomoč obrnil na Boga? Ali pa je morda poslušal slab nasvet drugih?

 6. Kaj se lahko naučimo iz Asove napake? Povej primer.

⁶ Ali nas bo Asov primer spodbudil, da preiščemo svoje ravnanje? Ko se spoprijemamo s težavami, ki se zdijo prevelike za nas, morda zlahka razumemo, da se moramo zanesti na Jehova. Toda kaj storimo takrat, ko imamo opravka z manjšimi stvarmi iz vsakdanjega življenja? Ali se zatečemo k človeškemu razmišljanju, tako da skušamo rešiti probleme na svoj način? Ali pa poiščemo svetopisemska načela in se jih trudimo upoštevati ter s tem pokažemo, da se zanašamo na Jehovov način reševanja problemov? Na primer, morda ti družina občasno nekoliko nasprotuje glede tega, da bi obiskoval shode ali zbore. Jehova prosiš, naj te vodi in ti pomaga ugotoviti, kako bi se najbolje spoprijel s to težavo. Kaj pa, če izgubiš službo in težko najdeš drugo? Ali boš svojemu morebitnemu delodajalcu med pogovorom omenil, da nameravaš redno obiskovati shode med tednom? Ne glede na to, kakšen problem morda imamo, je dobro, da upoštevamo psalmistove besede: »Zaupaj svojo pot Jehovu, zanesi se nanj, in on bo vse uredil.« (Ps. 37:5)

7., 8. Kaj napačnega je storil Jozafat in kakšne so bile posledice? (Glej sliko pri naslovu.)

⁷ Kaj pa lahko rečemo glede Asovega sina Jozafata? Imel je mnogo lepih lastnosti. Ker se je zanašal na Boga, je dosegel veliko dobrega. Toda sprejel je tudi nespametne odločitve. Na primer, s poroko se je povezal z Ahabom, hudobnim kraljem severnega kraljestva. Kljub opozorilom preroka Miha se je pridružil Ahabu v boju proti Sircem. V boju je za las ušel smrti. Nato se je vrnil v Jeruzalem. (2. krn. 18:1–32) Takrat ga je prerok Jehu vprašal: »Mar je prav pomagati hudobnemu, mar je prav, da ljubiš tiste, ki sovražijo Jehova?« (Beri 2. kroniška 19:1–3.)

⁸ Ali se je Jozafat kaj naučil iz te izkušnje? Čeprav si je še naprej goreče prizadeval ugajati Bogu, se očitno ni nič naučil iz tega, kar je doživel z Ahabom, in od Jehujevih svarilnih besed. Jozafat je namreč sklenil še eno nespametno sodelovanje. Tokrat je to naredil z Ahabovim sinom, hudobnim kraljem Ahazijem, ki je bil Božji sovražnik. Jozafat in Ahazija sta skupaj izdelovala ladje, toda te so se razbile in jih tako sploh niso mogli uporabiti. (2. krn. 20:35–37)

 9. Kako lahko slaba družba vpliva na naše življenje?

⁹ Jozafatov primer bi nas moral spodbuditi, da preiščemo svoje življenje. Zakaj pa? Jozafat je bil na splošno dober kralj. Delal je to, kar je prav, in »je z vsem srcem iskal Jehova«. (2. krn. 22:9) Vendar ni bil imun za vpliv slabe družbe. Spomnimo se, da navdihnjeni pregovor pravi: »Kdor hodi z modrimi, bo postal moder, tistemu, ki se druži z neumnimi, pa se slabo piše.« (Preg. 13:20) Morda skušamo pomagati zainteresiranim posameznikom, da pridejo v resnico. Toda Jozafat je bil zaradi nepotrebnega druženja z Ahabom skoraj ob življenje. Podobno bi bilo tudi za nas nevarno, če bi se po nepotrebnem družili s tistimi, ki ne služijo Jehovu.

10. a) Kaj se lahko naučimo od Jozafata glede sklepanja zakonske zveze? b) Kaj bi morali imeti v mislih?

¹⁰ Kaj praktičnega se lahko naučimo iz Jozafatove izkušnje? Kristjan morda začne gojiti romantična čustva do koga, ki ne ljubi Jehova, saj misli, da med pravimi kristjani ne more najti ustreznega zakonskega partnerja. Ali pa morda pritiskajo nanj sorodniki, ki niso Priče, da naj se poroči, »preden bo prepozno«. Poleg tega se nekateri mogoče počutijo kot neka sestra, ki je dejala: »V nas je vprogramirana želja po ljubezni in tovarištvu.« Kaj naj bi kristjan naredil? Lahko mu pomaga poglobljeno premišljevanje o tem, kar se je zgodilo Jozafatu. Ta se je običajno za vodstvo obračal k Bogu. (2. krn. 18:4–6) Toda kaj se je zgodilo, ko se je družil z Ahabom, ki ni ljubil Jehova? Jozafat bi moral imeti v mislih, da Jehovove oči iščejo tiste, katerih srce je nerazdeljeno do njega. Tudi danes Bog s svojimi očmi »preletava vso zemljo«, saj je pripravljen pokazati »svojo moč« v naše dobro. (2. krn. 16:9) Razume naše razmere in nas ljubi. Ali verjameš, da bo Bog potešil tvojo potrebo po ljubezni in tovarištvu tako, da boš zadovoljen? Bodi prepričan, da bo prej ali slej to storil!

11., 12. a) Kako je Ezekija razkril, kaj je v njegovem srcu? b) Zakaj nad Ezekija ni prišla Božja jeza?

¹¹ Od Ezekija se lahko naučimo nekaj o srcu. Ob neki priložnosti je Preiskovalec src razkril, kaj je v Ezekijevem srcu. (Beri 2. kroniška 32:31.) Ko je Ezekija hudo zbolel, mu je Bog dal znamenje, s katerim je nakazal, da bo ozdravel, namreč senco, ki se je vrnila nazaj. Videti je, da so babilonski knezi poslali predstavnike, da bi poizvedeli o tem znamenju. (2. kra. 20:8–13; 2. krn. 32:24) Bog je takrat Ezekija pustil samega, da bi videl, kaj bo storil. Ezekija je Babiloncem razkazal »vso svojo zakladnico«. S to nespametno gesto je razkril, »kaj je v njegovem srcu«.

¹² Sveto pismo nam ne pove, kaj je navedlo Ezekija, da se je v srcu prevzel. Je bilo to morda zaradi zmage nad Asirci ali pa zato, ker ga je Bog čudežno ozdravil? Je to bilo zaradi tega, ker si je pridobil »zelo veliko bogastva in slave«? Kakor koli že, ker se je Ezekija prevzel, »ni povrnil dobrote, ki mu je bila izkazana«. Kako žalostno! Čeprav je Ezekija v molitvi Jehovu lahko rekel, da mu služi z nerazdeljenim srcem, ga je s svojim ravnanjem nekaj časa žalostil. Vendar se je Ezekija kasneje ponižal, zato nadenj in nad njegovo ljudstvo ni prišla Božja jeza. (2. krn. 32:25–27; Ps. 138:6)

13., 14. a) Kdaj nas morda Jehova tako rekoč pusti same, da bi nas preizkusil? b) Kako se lahko odzovemo, ko nas pohvalijo za kaj, kar smo dosegli?

¹³ Kako nam lahko koristita branje o Ezekijevem primeru in poglobljeno premišljevanje o tem? Spomnimo se, da je Ezekijeva prevzetnost postala očitna kmalu za tem, ko je Jehova porazil Senaheriba in ozdravil Ezekija smrtonosne bolezni. Kako pa je z nami? Ali mogoče tudi nas Jehova, če smo nekaj dosegli, tako rekoč pusti same, da bi nas preizkusil in bi tako prišlo na površje to, kar imamo v srcu? Na primer, brat se je morda marljivo pripravljal na govor in ga podal pred številnim občinstvom. Mnogi ga za to pohvalijo. Kako se bo na to odzval?

¹⁴ Ko nas pohvalijo, je dobro, da upoštevamo Jezusove besede: »Kadar storite vse, kar vam je bilo naloženo, recite: ‚Nekoristni sužnji smo. Storili smo to, kar smo bili dolžni storiti.‘« (Luk. 17:10) Tudi tokrat nam je lahko v pouk Ezekijev primer. Njegova prevzetnost se je pokazala v tem, da »ni povrnil dobrote, ki mu je bila izkazana«. Poglobljeno premišljevanje o tem, kaj vse Bog dela za nas, nam bo pomagalo ogibati se stališča, ki ga Jehova sovraži. O Jehovu lahko s hvaležnostjo govorimo. Priskrbel nam je Sveto pismo in daje nam svetega duha, s katerim podpira svoje ljudstvo.

15., 16. Zakaj je Josija izgubil Božjo zaščito in življenje?

¹⁵ Nazadnje si še poglejmo, kako nam je lahko v svarilni pouk to, kar se je zgodilo dobremu kralju Josiju. Razmislimo, kaj je privedlo do njegovega poraza in smrti. (Beri 2. kroniška 35:20–22.) Josija »je krenil nasproti« egiptovskemu kralju Nehu, čeprav je ta Josiju rekel, da ni v sporu z njim. V Svetem pismu piše, da so Nehove besede »prišle iz Božjih ust«. Zakaj je potem Josija šel v boj? Sveto pismo tega ne pove.

¹⁶ Toda kako bi Josija lahko vedel, da so Nehove besede od Jehova? O tem bi lahko denimo vprašal Jeremija, enega od zvestih prerokov. (2. krn. 35:23, 25) Toda nikjer ne piše, da je to naredil. Poleg tega je Neho krenil proti Karkemišu, da bi se bojeval »z drugim narodom«, in ne z Jeruzalemom. Pri tem dogodku tudi ni šlo za Božje ime, saj Neho ni zasmehoval niti Jehova niti njegovega ljudstva. Josija se je torej slabo odločil, ko je šel v boj zoper Neha. Ali vidimo v tem pouk, ki ga lahko udejanjamo? Ko se spoprijemamo s kako težavo, je dobro, da premislimo, kaj bi Jehova želel, da storimo.

17. Kako se lahko takrat, ko nas doleti kak problem, ognemo napaki, kakršno je naredil Josija?

¹⁷ Kadar nas doleti kak problem, bi morali razmisliti, katera svetopisemska načela nam lahko pomagajo, in jih potem tudi uravnovešeno upoštevati. V nekaterih primerih se bomo morda želeli posvetovati s starešinami. Mogoče bomo razmislili, kaj o določeni zadevi že vemo, in raziskali, kaj o tem piše v naših publikacijah. Vendar nas starešine lahko spomnijo še na druga svetopisemska načela in nam morda pomagajo, da razmislimo o njih. Na primer, sestra se zaveda, da ima odgovornost oznanjevati dobro novico. (Apd. 4:20) Vendar predpostavimo, da načrtuje oznanjevanje za določen dan, toda njen mož, ki ni Priča, želi, da ostane doma. Reče ji, da zadnje čase nista veliko skupaj in da bi rad, da bi skupaj kaj počela. Žena lahko premisli o ustreznih svetopisemskih vrsticah, ki govorijo denimo o tem, da moramo biti pokorni Bogu, in o zapovedi pridobivanja učencev. (Mat. 28:19, 20; Apd. 5:29) Toda prav tako naj bi razmislila o tem, da se mora kot žena podrejati in biti razumna. (Efež. 5:22–24; Fil. 4:5) Ali njen mož povsem nasprotuje temu, da hodi na oznanjevanje, ali pa jo le prosi, naj samo ta dan počne kaj drugega? Pri tem, ko se trudimo izpolnjevati Božjo voljo in si prizadevamo, da imamo čisto vest, moramo biti uravnovešeni.

18. Kako nam lahko koristi pregledovanje primerov štirih kraljev, o katerih smo govorili v tem članku?

¹⁸ Tudi mi smo zaradi nepopolnosti včasih nagnjeni k temu, da naredimo katero od napak, ki so jih naredili štirje omenjeni kralji. Lahko se zgodi, 1. da se nehote zanesemo na človeško modrost, 2. da izberemo napačno družbo, 3. da postanemo prevzetni ali 4. da sprejmemo odločitve, ne da bi prej premislili, kaj bi Bog želel, da storimo. Jehova je zares ljubezniv, da v nas vidi dobro, tako kot je videl dobro v teh štirih kraljih! Jehova prav tako vidi, kako zelo ga imamo radi in kako močno si želimo, da bi mu služili z vsem srcem. Zato nam je priskrbel svarilne zglede, ki nam pomagajo, da ne naredimo resnih napak. Še naprej poglobljeno premišljujmo o teh svetopisemskih primerih in bodimo hvaležni Jehovu, da nas je seznanil z njimi!