Razumeti vzrok Mesijevega prihoda

”Našli smo Mesija.“ (JANEZ 1:41)

 1. Katera pozornost vzbujajoča objava je zapisana v Bibliji in kdaj je bila izgovorjena?

TE POZORNOST vzbujajoče besede je svojemu bratu pred približno 1950 leti izrekel Jud po imenu Andrej. Ali občutite navdušenje njegovih besed, ki pa jih je zapisal krščanski apostol Janez? To nepozabno leto je Luka, krščanski zgodovinar, označil kot ’petnajsto leto vladanja cesarja Tiberija‘. 15. leto Tiberija, šteto od njegove postavitve za vladarja rimskega cesarstva, se je pričelo septembra 28. leta n.š. in se je končalo septembra 29. leta n.š. (Luka 3:1-3, 21, 22; Janez 1:32-35, 41)

 2. Kako Danielova prerokba usmeri pozornost na leto 29. n.š.?

² Leto Mesijevega prihoda je bilo točno napovedano. Preteklo je točno 483 let, odkar je perzijski kralj Artakserks izdal povelje, naj se pozida Jeruzalem, to je bilo v 20. letu njegovega vladanja, v letu 455 p.n.š. (Nehemija 2:1-8)a Prerok Daniel je napovedal: “Od časa, ko izide beseda, da se zopet pozida Jeruzalem, do Maziljenca—kneza, bo sedem tednov. In za dvainšestdeset tednov.“ (Danijel 9:25) Tako je med tema dvema pomembnima dogodkoma moral preteči čas 69 (7 + 62 = 69) preroških tednov. Devetinšestdeset dobesednih tednov je 483 dni. Po preroškem pravilu ”en dan za vsako leto“ je moral Mesija nastopiti po 483 letih, torej leta 29.n.š. (Ezekiel 4:6)

 3. (a) Kaj pomeni naziv ”Mesija“? (b) Katere prerokbe je Mesija moral izpolniti?

³ Upravičeno je v 29. letu n.š. ”ljudstvo živelo v pričakovanju“ Mesija. (Luka 3:1, 15) Naziv ”Mesija“ ima isti pomen kot iz grščine izpeljana beseda ”Kristus“; oba izraza pomenita ”Maziljenec“. (Janez 1:41, AC) Za mnoge Jude je bilo pereče vprašanje, koga bo Jehova Bog mazilil za kralja, ne le za kralja Izraela ampak za kralja vsega človeštva? Glede na prerokbe je bila izbira omejena na enega od potomcev Abrahamovega pravnuka Juda. Nadalje bi moral Mesija naslediti prestol judovskega kralja Davida in tudi rojen bi moral biti v Betlehemu, Davidovem mestu. (1. Mojzesova 17:5, 6; 49:10; Psalm 132:11; Danijel 7:13, 14; Mihej 5:1; Janez 7:42)

Jasno razpoznavno znamenje

 4, 5. (a) Kaj se je zgodilo ključnega leta 29 n.š.? (b) Na kakšen nedvomljiv način je bil prepoznan ta, ki je bil izbran za Mesija?

⁴ V tem ključnem letu 29. n.š. se je zgodilo naslednje: ”Bog [je] govoril Janezu, Zaharijevemu sinu, v puščavi. Prehodil je vso Jordansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja za odpuščanje grehov.“ (Luka 3:2, 3) Janezovo delovanje je pripravilo skesane Jude, da sprejmejo bližnji prihod Mesija. Jehova je Janezu posredoval razpoznavni znak. Pozoren je moral biti na tistega, ’na kogar bo videl, da pride Duh in na njem ostane‘. (Janez 1:33)

⁵ Potem, ko je Janez krstil Jezusa iz Nazareta, je bil priča očitnega maziljenja. Jezus ni bil maziljen z oljem, kot njegov zemeljski prednik David, temveč z Jehovovim svetim duhom. (1. Samuelova 16:13; Apostolska dela 10:38) Istočasno je Božji glas pojasnil: ”To je moj ljubljeni Sin, zelo sem ga vesel.“ (Matej 3:16, 17) Pozneje je Janez izjavil: ”Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim . . . Videl sem in pričujem, da je to Božji Sin.“ (Janez 1:32, 34)

 6. Kakšen odličen zgled sta Andrej in Janez?

⁶ S podobnimi besedami je Janez Krstnik zvesto predstavil Jezusa tudi svojim učencem, ko ga je imenoval tudi ”Božje Jagnje, ki odjemlje greh sveta“. (Janez 1:29) Dva učenca sta se hitro odzvala. Po dnevu, ki sta ga preživela v družbi z Jezusom, sta se popolnoma prepričala. Enemu je bilo ime Andrej in je prizadevno iskal svojega brata Simona Petra. Drugi učenec je bil najverjetneje Janez, Zebedejev sin; pozneje apostol, ki mu je bil Jezus najbolj naklonjen. Po skoraj 70 letih pričanja za Jezusa je bil Janez vzpodbujen, da ta dogodek zapiše — nam v korist. Ali primer Janeza in Andreja gane tudi tvoje srce? Ali tudi ti tako goreče oznanjaš navdušujoče resnice o Mesiju, kot so to delali Janez, Andrej in drugi apostoli Jagnjeta? (Razodetje 1:9; 21:14; Janez 1:35-41; Apostolska dela 5:40-42)

Maziljen za kralja in velikega duhovnika

 7. Zakaj Jezus ni mogel služiti kot duhovnik v templju v Jeruzalemu?

⁷ Jezus je bil rojen kot pripadnik judovskega naroda, zato je bil ’podvržen postavi‘. (Galatom 4:4) Ker je bil rojen v Judovem rodu, ni mogel služiti kot duhovnik v takratnem Jehovovem templju, kajti duhovniki so bili izključno Aronovi potomci iz Levijevega rodu. Apostol Pavel je na to spomnil sokristjane z besedami ”naš Gospod izvira iz Juda, iz rodu, o katerem glede duhovnikov ni Mojzes rekel ničesar“. (Hebrejcem 7:14)

 8. Kaj je ponazarjal Jehovov zemeljski tempelj?

⁸ Apostol Janez je pisal: ”Bila je prava luč, ki prihaja na svet in razsvetljuje vsakega človeka.“ (Janez 1:6-9) Istočasno z Jezusovim krstom se je pojavil tudi veliki duhovni tempelj, saj je nastopil tudi duhovni veliki duhovnik, ki lahko reši človeštvo iz sužnjevanja Satanovemu svetu, ki se nahaja v duhovni temi. (Hebrejcem 8:1-5; 9:24)

 9, 10. (a) Kaj pomenijo Jezusove besede: ”Daritve in darovanja nisi hotel“ in ”telo si mi pripravil“? (b) Kako je Jezus to občutil?

⁹ Jezus je molil ob svojem krstu. Biblija poroča o nekaterih njegovih značilnih besedah, ki jih je apostol Pavel pozneje zapisal: ”Daritve in darovanja nisi hotel, a telo si mi pripravil. Žgalne daritve in daritve za greh ti niso bile všeč. Tedaj sem rekel: Glej, prihajam — o meni je pisano v knjigi — da izpolnim, o Bog, tvojo voljo.“ (Hebrejcem 10:5-7; Luka 3:21)

¹⁰ Jezus je prerokbo iz Psalma 40:6-8 uporabil v zvezi z seboj. Prerokba govori o Jehovovem namenu, da bo prenehalo darovanje živalskih žrtev, ki so jih aronski duhovniki prinašali v templju v Jeruzalemu. Te žrtve Jehovu niso bile ”po volji“, saj so bile zgolj simbolične in niso mogle mogle popolnoma odkupiti grehov človeštva. Zato je Jehova pripravil Jezusu popolno človeško telo, ki ga je žrtvoval v odkup. Bog je prenesel življenje svojega nebeškega Sina v maternico judovske device. Jezus se je torej rodil, ne da bi podedoval Adamov greh. Bil je popoln človeški Božji Sin, ki je s svojim življenjem lahko odkupil grehe človeštva. (Luka 1:30-35) Psalm 40:8 je napovedal, da je Jezusova srčna želja izpolnjevati Božjo voljo. ”V moči te volje smo z daritvijo telesa Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za vselej.“ (Hebrejcem 10:10, 11)

11. Katera prerokba se je izpolnila z Jezusovo smrtjo in zakaj lahko rečemo, da je s tem ”daritev prenehala“?

¹¹ Žrtvovanje Jezusovega človeškega življenja je enkrat za vselej odpravilo potrebo po nadaljnjem darovanju v templju v Jeruzalemu. Razen tega je umrl na dan Pashe, leta 33. n.št., okoli tri in pol leta po svojem krstu. Tri in pol leta odgovarjajo polovici preroškega tedna. (4. Mojzesova 14:34) Dogodki so se vrstili točno tako, kot je prorok Daniel napovedal glede usmrtitve Mesija: ”V polovici tedna odpravi klavno in jedilno daritev.“ (Danijel 9:26, 27) Čeprav je duhovništvo v Jeruzalemu nadaljevalo svojo službo vse do razrušenja templja leta 70. n.š., žrtve, ki so jih duhovniki v teh letih prinašali, niso imele več nobenega pomena in vrednosti, ker jih je nadomestila boljša žrtev, žrtev Jezusa Kristusa. (Matej 23:37, 38)

12. V kakšnem smislu je Jezusova duhovniška služba boljša kot Aronova?

¹² Aron je bil prvi v dolgi vrsti izraelskih velikih duhovnikov. Potem, ko je bil maziljen s svetim oljem, je moral v shodnem šotoru čakati sedem dni, dokler ni bil pooblaščen, da služi kot veliki duhovnik. (3. Mojzesova 8:12, 33) Podobno je bila tudi za Jezusa določena čakalna doba, preden je bil pooblaščen, da posreduje v korist človeštva. Ta čas je obsegal obdobje od njegovega maziljenja za velikega duhovnika do njegovega vstajenja. V primerjavi z Aronom nesmrtni Božji Sin ne potrebuje naslednikov, on služi kot Duhovnik in kot Kralj ”po Melkizedekovem redu“. (Psalm 110:1-4; 1. Mojzesova 14:18-20; Hebrejcem 6:20; 7:1-3, 11-17, 23-25)

13. (a) Katero veliko odgovornost so imeli veliki duhovniki Izraelskega naroda? (b) Zakaj je Jezusova odgovornost še večja?

¹³ Glavna odgovornost velikih duhovnikov izrelskega naroda je bila pravilno religiozno poučevanje. (3. Mojzesova 10:8-11; Malahija 2:7) Temu odgovarjajoče je tudi Jezus oznanjal Jehovove pravične zahteve za vse, ki želijo podedovati Kraljestvo in večno življenje. (Matej 6:9, 10, 33; 7:28, 29; 11:12; 25:34, 46) V sinagogi v Nazaretu je Jezus bral tole prerokbo in jo uporabil zase: ”Gospodov duh [Jehovov, NW] je nad menoj. Kajti Gospod [Jehova, NW] me je mazilil, . . . da oznanim blagovest.“ Ko je nekaj časa preživel v Kafarnavmu, je rekel: ”Tudi drugim mestom moram oznaniti božje kraljestvo, ker sem za to poslan.“ (Luka 4:18, 19, 43; Izaija 61:1, 2) Jezus je poučil tudi 70 svojih sledilcev, kako naj razširijo delovanje oznanjevanja Kraljestva, in napovedal, da bodo opravljali večja dela kot on. (Luka 10:1-9; Janez 14:12) S tem je bil položen temelj za ves svet obsegajoče biblijsko vzgojno izobraževanje, ki ga Jezus vodi po ’zvestem služabniku‘, sestavljenem iz svojih maziljenih sledilcev. (Matej 24:45-47; 28:19, 20)

Glavni opravičevalec Jehovove suverenosti

14. (a) Zakaj je veliki duhovnik na Dan sprave stopil v Najsvetejše? (b) Kaj je bilo ponazorjeno s prijetno dišečim kadilom?

¹⁴ Najpomembnejši vzrok prihoda Božjega Sina na zemljo ni, da reši človeštvo, ampak da odgovori na eno od obrekljivih spornih vprašanj, ki jih je Satan postavil glede Jehovove suverenosti. To bomo bolje razumeli, če bomo upoštevali dogodke na letni Dan sprave pri Izraelcih, ko je veliki duhovnik vstopil v Najsvetejše. Prvič je vstopil s prijetno dišečim kadilom, ki ga je stresel v kadilni kotliček, poln gorečega oglja. (3. Mojzesova 16:12-16) To je dobro ponazarjalo delo, ki ga je moral napovedani veliki duhovnik izvršiti na zemlji, preden je šel v nebo in stopil pred Jehova z vrednostjo svoje človeške žrtve. (Hebrejcem 9:24)b Kadilo je ponazarjalo Jezusovo zvestobo, ki je bila dokazana z odkritosrčnimi molitvami, gorečo prizadevnostjo za čisto čaščenje in z globoko ljubeznijo do Jehova. (Psalm 141:2; Marko 1:35; Janez 2:13-17; 12:27, 28; 14:30, 31; Hebrejcem 5:7) Jezusu je uspelo ohraniti čistost in neoporečnost, kljub vsem zahrbtnim poizkusom, zasmehovanju in podlim preganjanjem s strani Satana in njegovih privržencev. (Pregovori 27:11; Matej 22:15-18; Marko 14:60-65; 15:16-32; Luka 4:13, 29; Janez 8:44, 59)

15. Kako lahko izrazimo hvaležnost Jehovu, ker je poskrbel za tako zglednega Velikega duhovnika (Hebrejcem 10:21-26)?

¹⁵ Ker je Jezus opravičil Jehovovo Suverenost, je bil nagrajen z vstajanjem v neskončno življenje v nebesih. Kako hvaležni smo Jehovu, da je poskrbel za tako odličnega, vzornega, Velikega duhovnika! ”Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo vzvišenega vélikega duhovnika Jezusa, Božjega Sina, ki je šel skozi nebesa.“ (Hebrejcem 4:14) Ali je tvoja največja želja posnemati zgled Jezusove čistosti, neglede na Satanov trud, da te odvrne? Če da, potem lahko računaš na pomoč in boš tudi uspel, kajti na voljo imaš najboljšo pomoč. “Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel imeti sočutja z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preskušan v vsem, razen v grehu. Bližajmo se torej z zaupanjem prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.“ (Hebrejcem 4:15, 16; 5:7-10; Filipljanom 4:13; 1. Janezov 2:1, 2)

Potreba po izboljšavah

16. Kakšna pričakovanja so gojili prvi Mesijevi učenci glede njegove Kraljeve vlade?

¹⁶ Andrej in Janez sta sicer zelo hitro spoznala, kdo je pravi Mesija, vendar sta se morala s takratnimi učenci še marsikaj naučiti. (Janez 16:12, 13) Kot mnogi verni Judje tistega časa so tudi oni upali, da bo mesijansko Kraljestvo zavladalo v tistih dneh in osvobodilo Izraelski narod ter mesto Jeruzalem poganskih gospodarjev. (Luka 2:38; 3:15; 19:11; 23:51; 24:21) Toda kakšno trajno vrednost bi to prineslo grešnemu človeštvu?

17, 18. Zakaj je Jezus povedal priliko ”o človeku plemenitega rodu“?

¹⁷ Da bi bodoče podanike svojega Kraljestva osvobodil greha in smrti, je moral Mesija najprej umreti kot žrtveno jagnje. (Janez 1:29; Izaija 53:7, 12) Ko je Jezus napovedal, da se bo to zgodilo in da bo obujen, je Peter ugovarjal: ”Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!“ (Matej 16:21, 22) Jezus je vedel, da učenci besed, ki jih je izrekel, ne razumejo. (Marko 9:31, 32; primerjaj Matej 17:22, 23.)

¹⁸ Na svojem zadnjem potovanju v Jeruzalem se je Jezus izrazil bolj določno. (Matej 20:18, 19) Ponazoril je, kako velikega pomena je njegova smrt, ko je rekel: ”Sin človekov . . . [je] prišel, . . . da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.“ (Matej 20:28) Napačna pričakovanja so njegove učence ovirala, da bi to razumeli. Luka poroča, da so, ko ”je bil blizu Jeruzalema, . . . mislili, da bo božje kraljestvo nastopilo takoj“. Da bi jim pomagal pravilno razumeti, jim je Jezus povedal prispodobo, v kateri je sebe primerjal s ’človekom plemenitega rodu‘, ki mora potovati v ’daljno deželo, da si pridobil kraljevsko oblast . . .‘ (Luka 19:11, 12) Ta ’dežela‘ se nanaša na nebo, kamor se je Jezus povzpel po svoji smrti in vstajenju.

19. (a) Kakšna napačna pričakovanja Jezusovih učencev so prišla do izraza po njegovem vstajenju? (b) Kakšna sprememba v odnosu Boga do ljudi je nastopila ob Binkoštih 33 leta n.š. (Hebrejcem 8:7-9, 13)?

¹⁹ Vseeno so učenci malo pred Jezusovim vnebohodom vprašali: ”Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?“ (Apostolska dela 1:6) Ali jih je Jezus zavrnil, ker so ga to vprašali? Ne, razložil jim je, da še ni prišel ta čas in da bodo zaposleni s pomembnim delom oznanjevanja pravega Mesija. (Apostolska dela 1:7, 8) Bog je prekinil svoj zavezni odnos z naravnim Izraelom, zato mesijansko Kraljestvo ne bo ponovno vspostavljeno za nezvesti zemeljski izraelski narod. Svojim judovskim nasprotnikom je Jezus rekel: ”Se vam bo [vzelo] božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo dajalo njegove sadove.“ (Matej 21:43) Deset dni po Jezusovemu odhodu v nebo je bilo to ljudstvo rojeno. Sveti duh je bil izlit na 120 Jezusovih učencev in bili so maziljeni za ’svete‘ Bogu in za ’sodediče s Kristusom‘ v prihajajočem mesijanskem Kraljestvu. (Danijel 7:13, 14, 18; Rimljanom 1:7; 8:1, 16, 17; Apostolska dela 2:1-4; Galačanom 6:15, 16)

20. Kaj so storili zvesti kristjani prvega stoletja, čeprav so imeli nekatera nepravilna pričakovanja?

²⁰ Celo po maziljenju so kristjani prvega stoletja imeli zgrešena pričakovanja. (2. Tesaloničanom 2:1, 2) Vendar jih to ni razočaralo in oslabilo, pač pa so ponižno sprejeli popravke. Okrepljeni z Božjim Svetim duhom so z veseljem sprejeli nalogo pričevanja in ’napravljali vse narode za njegove učence‘. (Matej 28:19, 20; Apostolska dela 1:8; Kološanom 1:23)

21. Katera vprašanja bo obravnaval naslednji članek?

²¹ Kako pa je danes, v 20. stoletju? Ali so bili sodobni Jehovovi služabniki pozorni na vspostavitev Jehovovega Mesijanskega Kraljestva? In, ali so tudi oni, tako kot kristjani prvega stoletja, morali v nekaterih pogledih spremeniti svoja pričakovanja?

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovoril?

◻ Kaj je mišljeno z nazivom ”Mesija“?

◻ Kakšen pomemben dogodek se je zgodil 29. leta n.š.?

◻ Kako je Mesija povzročil prekinitev žrtvovanja na polovici tedna?

◻ Kakšno odgovornost je prevzel Jezus ob svojem maziljenju?

◻ Kaj je glavni namen prvega Mesijevega prihoda in kako to zadeva nas?

[Slika na strani 55]

Prvi vstop velikega duhovnika v Najsvetejše je predstavljal nekaj pomembnejšega od rešitve človeštva