Jeruzalem, ki je vreden svojega imena
»Radujte se vekomaj tega, kar jaz ustvarjam. Zakaj, glejte, jaz preustvarjam Jeruzalem v radost.« (IZAIJA 65:18)
1. Kaj je Ezra čutil glede Božjega izvoljenega mesta?
JUDOVSKI duhovnik Ezra je vneto preučeval Božjo Besedo, zato mu je veliko pomenila vez, ki je nekoč bila med Jeruzalemom in čistim čaščenjem Jehova. (5. Mojzesova 12:5; Ezra 7:27) To, kako je ljubil Božje mesto, je razvidno iz dela Biblije, ki ga je napisal po navdihnjenju: Prve in Druge knjige letopisov in Ezrove knjige. V celotni Bibliji se ime Jeruzalem pojavlja prek 800-krat in od tega skoraj 200-krat samo v teh zgodovinskih zapisih.
2. Kakšen preroški pomen lahko razberemo iz imena Jeruzalem?
2 V biblijski hebrejščini je besedo »Jeruzalem« mogoče razumeti tudi v dvojini, ki je ena od značilnosti hebrejskega jezika. Dvojino najpogosteje uporabljajo za tisto, kar se pojavlja v parih, denimo oči, ušesa, roke in noge. V dvojini zapisano ime Jeruzalem, lahko razumemo preroško kot dvojni mir, duhovni in telesni, ki naj bi ga okusilo Božje ljudstvo. Iz Svetega pisma ni razvidno, ali je Ezra to dobro razumel. Kot duhovnik, je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi Judom pomagal doseči mir z Bogom. Res si je zelo prizadeval, da bi mesto Jeruzalem bilo vredno svojega imena, ki pomeni »posest [ali temelj] dvojnega miru«. (Ezra 7:6)
3. Koliko let je minilo dotlej, ko Ezra spet zasledimo dejavnega, in v kakšnih okoliščinah ga najdemo?
3 V Bibliji nič ne piše, kje je bil Ezra v tistih 12 letih, ki so minila od njegovega prihoda v Jeruzalem do Nehemijevega. Glede na slabo duhovno stanje naroda v tem času bi lahko sklepali, da je bil Ezra odsoten. Po obnovi mestnega obzidja pa ga zopet zasledimo kot zvestega duhovnika v Jeruzalemu.
Čudovito zborovanje
4. Kaj pomembnega je bilo prvi dan sedmega izraelskega meseca?
4 Jeruzalemsko obzidje je bilo končano ravno pravi čas za pomembno praznovanje sedmega meseca tišrija po izraelskem verskem koledarju. Prvega dne v tišriju, ob mlaju, je bil poseben praznik, dan trobentnega glasu. Na ta dan so duhovniki med žrtvovanjem Jehovu trobili na trobente. (4. Mojzesova 10:10; 29:1) Izraelci so se s tem dnem pripravili na vsakoletni spravni dan, ki je bil 10. tišrija, in na vesel praznik spravljanja, ki so ga praznovali od 15. do 21. v tem mesecu.
5. a) Kako sta Ezra in Nehemija dobro izrabila »prvi dan sedmega meseca«? b) Zakaj so se Izraelci razjokali?
5 »Prvi dan sedmega meseca« se je zbralo »vse ljudstvo«, k čemur sta jih verjetno spodbudila Nehemija in Ezra. Navzoči so bili možje, žene in sploh ‚vsi, ki so mogli slišati in razumeti‘. Tudi mali otroci so pozorno poslušali Ezra, ki je stal na visokem stolu in bral postavo »od jutranjega svita do poldne«. (Nehemija 8:1–4) Leviti so redno razlagali ljudem, kaj pomeni prebrano. Ko so Izraelci doumeli, kako daleč so sami, in prej že njihovi očetje, zabredli v neposlušnosti do Božje postave, so se razjokali. (Nehemija 8:5–9)
6., 7. Kaj se lahko kristjani naučimo iz tega, kar je storil Nehemija, da je Jude potolažil?
6 Toda to ni bil čas za žalovanje. Bil je praznik in ljudje so nedolgo tega dokončali obnovo jeruzalemskega obzidja. Zato jim je Nehemija pomagal, da so si misli nekako uredili. Rekel jim je namreč: »Pojdite, jejte tolsto in pijte sladko in pošljite tudi darila tem, ki niso ničesar zase pripravili, zakaj ta dan je svet Gospodu našemu; zato se ne žalostite, kajti radost GOSPODOVA je vaša moč.« Ljudstvo je poslušalo, saj beremo naprej: »In šlo je vse ljudstvo, da bi jedli in pili in darila pošiljali in napravili veliko veselico; kajti razumeli so besede, ki so jih jim bili oznanjali.« (Nehemija 8:10–12)
7 Božje ljudstvo se danes lahko iz tega veliko nauči. Pravzaprav bi si to morali zapomniti vsi, ki imajo na shodih in zborih prednost podati kakšno točko. Poleg občasno potrebnih nasvetov o tem v čem bi se bilo dobro popraviti, so ob takšnih priložnostih tudi osvetljene koristi in blagoslovi tega, če se ravnamo po Božjih zahtevah. Izrečene so pohvale za vse, kar se dobrega naredi, in spodbude za nadaljnje vztrajanje. Božje ljudstvo bi s takšnih srečanj moralo odhajati radostnih src, ker je slišalo spodbudne poučne besede iz Božje Besede. (Hebrejcem 10:24, 25)
Še eno radostno srečanje
8., 9. Kakšen poseben shod so imeli drugi dan sedmega meseca in kako je to vplivalo na Božje ljudstvo?
8 Drugega dne v tem posebnem mesecu »so se zbrali poglavarji očetovin vsega ljudstva, duhovniki in leviti k Ezru pismouku, da bi pazili na besede postave«. (Nehemija 8:13) Ezra je bil dovolj usposobljen, da je lahko vodil ta shod, saj »je pripravil srce svoje, da bo preiskoval zakon GOSPODOV in ga izpolnjeval ter da bo učil v Izraelu postave in sodbe«. (Ezra 7:10) Na shodu so gotovo osvetlili, kje naj bi se Božje ljudstvo še bolj prilagodilo postavini zavezi. Takoj je bilo treba poskrbeti, da bo vse pripravljeno za praznovanje prihajajočega šotorskega praznika.
9 Tokrat so ta teden dni dolg praznik praznovali tako, kot se je tudi spodobilo: vsi so prebivali v začasnih bivališčih iz vej in listja različnih dreves. Ta so si postavili na terasastih strehah hiš, svojih dvoriščih, na dvorišču templja in na jeruzalemskih trgih. (Nehemija 8:15, 16) To je bila odlična priložnost, da se ljudstvo zbere in bere iz Božje postave! (Primerjaj 5. Mojzesova 31:10–13.) Tako so delali vsak dan, »od prvega dne do poslednjega« dne praznika in Božje ljudstvo se je ‚silno veselilo‘. (Nehemija 8:17, 18)
Ne zanemarjajmo Božje hiše
10. Zakaj je bilo 24. dan sedmega meseca organizirano posebno srečanje?
10 Na resnejše napake med Božjim ljudstvom je treba opozoriti ob pravem času in na pravem kraju. Ezra in Nehemija sta očitno ugotovila, da je ravno takrat bil pravi čas za to, pa sta 24. tišrija organizirala post. Zopet se je brala Božja postava in ljudstvo se je spovedalo svojih grehov. Nato so leviti ponovili vse, kar je v svojem usmiljenju storil Bog za to svoje svojeglavo ljudstvo, in s prelepimi besedami izrazili hvalo Jehovu, nato pa sklenili »trdno zavezo«, ki so jo s pečati potrdili vojvode, leviti in duhovniki. (Nehemija 9:1–38)
11. S kakšno »trdno zavezo« so se obvezali Judje?
11 Judje so večinoma obljubili, da bodo izpolnili pisno »trdno zavezo«. Obljubili so, da bodo »živeli po zakonu Božjem«. Strinjali so se s tem, da se ne bodo poročali z ‚ljudmi dežele‘. (Nehemija 10:28–30) Zavezali so se tudi, da bodo obhajali soboto, vsako leto prispevali denar za pravo čaščenje, zbirali les za žrtveni oltar, darovali prvorojence iz svojih čred za žrtve in prinašali prvine zemeljskih pridelkov v tempeljske hrame. Jasno je torej, da so se trdno odločili, da ne bodo ‚zanemarjali hiše svojega Boga‘. (Nehemija 10:33–40, Ekumenska izdaja; v NW 10:32–39)
12. Kaj danes pomeni ne zanemarjati Božje hiše?
12 Današnje Jehovovo ljudstvo mora paziti, da ne bi zanemarjalo prednosti ‚služiti‘ na dvorišču Jehovovega velikega duhovnega templja. (Razodetje 7:15) Zato pa je treba redno iz srca moliti za napredovanje Jehovovega čaščenja. Živeti v soglasju s temi molitvami pa pomeni pripravljati se na krščanske shode in sodelovati na njih, sodelovati pri vseh pripravah za oznanjevanje dobre novice, pomagati zainteresiranim, tako da jih ponovno obiskujemo in če je mogoče z njimi preučujemo Biblijo. Mnogi, ki ne želijo zanemarjati Božje hiše, tudi finančno prispevajo za oznanjevanje in vzdrževanje prostorov za pravo čaščenje. Prav tako morda lahko pomagamo graditi zelo potrebne shodne prostore, pa tudi čistiti in pospravljati. Pomemben način, kako lahko pokažemo ljubezen do Božje duhovne hiše, pa je tudi ta, da prispevamo k miru med soverniki in pomagamo vsakemu, ki je v gmotnem ali duhovnem pomanjkanju. (Matevž 24:14; 28:19, 20; Hebrejcem 13:15, 16)
Radostna posvetitev
13. Čemu je bilo nujno treba nameniti pozornost pred posvetitvijo jeruzalemskega obzidja in kakšen zgled so dali mnogi?
13 ‚Trdna zaveza‘, ki so jo s pečati potrdili v Nehemijevih dneh, je Božje staroveško ljudstvo pripravila na dan slovesne posvetitve jeruzalemskega obzidja. Pozornost pa je bilo treba nameniti še nečemu nujnemu. Jeruzalem je zdaj imel veliko obzidje z 12 vrati, zato je potreboval tudi več prebivalcev. Nekaj Izraelcev je sicer že živelo v mestu, toda »mesto [. . .] je bilo prostrano na vse strani in veliko, a malo ljudstva v njem«. (Nehemija 7:4) To težavo so odpravili tako, da je ljudstvo »žrebalo, da se naroči enemu med desetimi, naj pride prebivat v Jeruzalem, sveto mesto«. Odziv je bil izreden, zato je ljudstvo »blagoslovilo vse može, ki so se rade volje ponudili, da bodo prebivali v Jeruzalemu«. (Nehemija 11:1, 2) Kako dober zgled za vse današnje prave častilce, ki jim okoliščine dovoljujejo, da se preselijo tja, kjer še bolj potrebujejo pomoč zrelih kristjanov!
14. Kaj se je dogajalo na dan posvetitve jeruzalemskega obzidja?
14 Kmalu zatem so se začele pomembne priprave za veliki dan, posvetitev jeruzalemskega obzidja. Iz okoliških Judovih mest so prihajali glasbeniki in pevci. Iz njih so sestavili dva velika zahvalna zbora, za katerima je stopala skupina ljudi. (Nehemija 12:27–31, 36, 38) Oba zbora z ljudstvom sta krenila s tistega dela mestnega obzidja, ki je najdlje stran od templja, verjetno izpred Dolinskih vrat, nato pa šla vsak v svojo smer in se srečala spet pri Božji hiši. »Tisti dan so darovali velike žrtve in se veselili; kajti Bog jih je obveselil z veliko radostjo, da so se tudi žene in otroci veselili. In jeruzalemsko veselje se je daleč slišalo.« (Nehemija 12:43)
15. Zakaj posvetitev jeruzalemskega obzidja ni bila vzrok za trajno radost?
15 Biblija ne govori, kdaj je bilo to veselo praznovanje. To je bil gotovo najvznemirljivejši dogodek, če ne že kar vrhunec obnove Jeruzalema. Seveda pa je bilo treba še veliko narediti v samem mestu. Toda prebivalci mesta čez čas niso bili več v tako dobrem duhovnem stanju. Ko je denimo Nehemija drugič obiskal mesto, je videl, da je Božja hiša spet zanemarjena in da se Izraelci spet poročajo s pogankami. (Nehemija 13:6–11, 15, 23) Takšne slabe razmere potrjuje tudi zapis preroka Malahija. (Malahija 1:6–8; 2:11; 3:8) Posvetitev jeruzalemskega obzidja torej ni bila vzrok za trajno veselje.
Vzrok za trajno radost
16. Kateri vrhunec pričakuje Božje ljudstvo?
16 Jehovovo ljudstvo danes hrepeni po času, ko bo Bog premagal vse svoje sovražnike. To se bo začelo z uničenjem ‚Babilona velikega‘, figurativnega mesta, ki predstavlja vse oblike krive vere. (Razodetje 18:2, 8) Uničenje krive vere bo uvodni del približajoče se velike stiske. (Matevž 24:21, 22) Pred nami pa je tudi zares pomembni dogodek: nebeška poroka Gospoda Jezusa Kristusa z njegovo nevesto, s 144.000 državljani ‚novega Jeruzalema‘. (Razodetje 19:7; 21:2) Ne moremo reči, kdaj natanko bo prišlo do te združitve, vemo pa, da bo to zagotovo radosten dogodek. (Glej Stražni stolp, 15. avgust 1990, strani 30, 31, v angleščini.)
17. Kaj vemo o spopolnitvi novega Jeruzalema?
17 Vemo tudi, da bo novi Jeruzalem kmalu spopolnjen. (Matevž 24:3, 7–14; Razodetje 12:12) Nikoli ne bo razočaral, tako kot je zemeljski. To pa zato, ker so vsi njegovi državljani z duhom maziljeni, preskušeni in prečiščeni sledilci Jezusa Kristusa. Z zvestobo do smrti bodo dokazali, da bodo večno zvestovdani Vesoljnemu suverenu Bogu Jehovu. To je za vse druge ljudi, žive in mrtve, zelo pomembno!
18. Zakaj bi se morali ‚veseliti in radovati vekomaj‘?
18 Oglejmo si, kaj se bo zgodilo, ko bo novi Jeruzalem posvetil svojo pozornost ljudem, ki verujejo v Jezusovo odkupno žrtev. »Glej,« piše apostol Janez, »šator Božji z ljudmi, in prebival bo ž njimi; in oni bodo ljudstva njegova, in Bog sam bode med njimi, njih Bog, in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« (Razodetje 21:2–4) Poleg tega bo Bog po tej mestu podobni ureditvi ljudi pripeljal do človeške popolnosti. (Razodetje 22:1, 2) To so gotovo čudoviti razlogi, da ‚se veselimo in radujemo vekomaj tega, kar Bog ustvarja‘! (Izaija 65:18)
19. Kaj je duhovni raj, v katerega se zbirajo kristjani?
19 Vseeno pa tistim ljudem, ki so se pokesali, ni treba na Božjo pomoč čakati do takrat. Jehova je leta 1919 začel zbirati še zadnje člane 144.000 v duhovni raj, v katerem je v izobilju sadov Božjega duha, kot so ljubezen, radost in mir. (Galatom 5:22, 23) Izjemna značilnost duhovnega raja je vera njegovih maziljenih prebivalcev, ki nadvse uspešno vodijo oznanjevanje dobre novice o Božjem kraljestvu po vsej naseljeni zemlji. (Matevž 21:43; 24:14) Zaradi tega je v ta duhovni raj smelo vstopiti skoraj šest milijonov ‚drugih ovc‘ z zemeljskim upanjem, kakor tudi sodelovati v tem uspešnem delu. (Janez 10:16) Pogoje za to so spolnili, s tem da so se posvetili Bogu Jehovu na temelju vere v odkupno žrtev njegovega Sina, Jezusa Kristusa. Zanje je to, da lahko sodelujejo s predvidenimi člani novega Jeruzalema, pravi blagoslov. Sodelovanje Jehova z maziljenimi kristjani je torej rodilo trden temelj ‚novi zemlji‘, družbi bogaboječih ljudi, ki bodo podedovali zemeljsko področje nebeškega Kraljestva. (Izaija 65:17; 2. Petrov 3:13)
20. Kako se bo novi Jeruzalem izkazal za vrednega svojega imena?
20 Mir, ki ga zdaj uživa Jehovovo ljudstvo v svojem duhovnem raju, bo kmalu zavladal v dobesednem raju na zemlji. To bo takrat, ko se bo novi Jeruzalem spustil navzdol iz nebes blagoslovit človeštvo. Božje ljudstvo bo v dvojnem smislu uživalo mir, opisan v Izaiju 65:21–25. Sedaj pa maziljenci, ki bodo še morali zavzeti svoja mesta v nebeškem novem Jeruzalemu, in ‚druge ovce‘ kot Jehovovi združeni častilci v duhovnem raju, bivajo med sabo v miru, ki jim ga daje Bog. Ta mir se bo nadaljeval tudi v dobesednem raju, ko se bo ‚Božja volja kakor v nebesih godila tudi na zemlji‘. (Matevž 6:10) Božje veličastno nebeško mesto, se bo gotovo izkazalo za vredno imena Jeruzalem, za trden ‚temelj dvojnega miru‘. V vso večnost bo stalo v slavo Velikemu Stvarniku, Bogu Jehovu, in svojemu Ženinu, Kralju Jezusu Kristusu.
Ali se spomnite?
◻ Kaj se je zgodilo, ko je Nehemija zbral ljudstvo v Jeruzalemu?
◻ Kaj so morali storiti staroveški Judje, da ne bi zanemarjali Božje hiše, in kaj naj bi delali mi?
◻ Kakšno vlogo ima »Jeruzalem« pri vzpostavitvi trajne radosti in miru?
[Zemljevid na strani 23]
(Lega besedila – glej publikacijo)
JERUZALEMSKA VRATA
Številke predstavljajo sedanjo nadmorsko višino
RIBJA VRATA
STARA VRATA
EFRAIMOVA VRATA
VOGELNA VRATA
široki zid
trg
DOLINSKA VRATA
DRUGI DEL MESTA
stari severni del obzidja
DAVIDOVO MESTO
GNOJNA VRATA
Hinomova dolina
grad
OVČJA VRATA
JETNIŠKA VRATA
področje templja
STRAŽNA VRATA
KONJSKA VRATA
OFEL
trg
VODNA VRATA
potok Gihon
STUDENČNA VRATA
kraljevi vrt
Rogel
Tiropejska (osrednja) dolina
Kidronska dolina
740
730
730
750
770
770
750
730
710
690
670
620
640
660
680
700
720
740
730
710
690
670
Verjeten obseg jeruzalemskega obzidja v času uničenja mesta in po obnovi, ki jo je vodil Nehemija