Kako smiselne so tvoje molitve?
»Iz vsega srca kličem, usliši me, o Jehova.« — Psalm 119:145
1., 2. a) Katera Jezusova prispodoba govori o molitvi? b) Kakšen zaključek je Jezus naredil na osnovi teh dveh molitev in kaj nam to pokaže?
KAKŠNE molitve Stvarnik Jehova Bog sliši? Prispodoba, ki jo je povedal Jezus odkriva enega izmed osnovnih pogojev, da bi Bog uslišal naše molitve. Jezus je dejal, da sta v jeruzalemskem templju molila dva človeka. Eden je bil visoko čislan farizej, drugi pa prezirani davkar ali cestninar. Farizej je molil: »Bog, zahvaljujem te, da nisem kakor drugi ljudje, ... ali kakor tale cestninar. Postim se dvakrat na teden, desetino dajem od vsega, karkoli imam.« Toda ponižni davkar se »trka na prsi svoje, rekoč: ‘Bog, milostljiv mi bodi, grešniku.’ (Luka 18:9—13)
2 V pojasnilu teh dveh molitev je Jezus rekel: »Pravim vam pa: Ta /davkar/ je šel opravičen na dom svoj, a ne oni /farizej/: zakaj, vsak kdor se povišuje, bo ponižan, a kdor se ponižuje, bo povišan.« (Luka 18:14) Jezus je jasno pokazal, da ni dovolj samo moliti k našemu nebeškemu Očetu. Pomembno je tudi, kako molimo — naše duševno stališče.
3. a) Navedi nekaj osnovnih pravil, ki naj bi nas vodila pri molitvi. b) Katere oblike molitev poznamo?
3 Molitev je resnično dragocena, tehtna in resna prednost in vsi dobro obveščeni kristjani so seznanjeni z osnovnimi pravili, ki so z njo povezani. Moliti moramo k edinemu pravemu Bogu, Jehovi. Izgovorjene morajo biti v imenu njegovega Sina Jezusa Kristusa. Da bi bile sprejemljive, morajo biti izgovorjene v veri. Da, »kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je.« Še več, molitev mora biti v skladu z Božjo voljo. (Hebrejcem 11:6; Psalm 65:2; Matej 17:20; Janez 14:6, 14, 1. Janezov 5:14) Iz biblijskih primerov lahko izvemo, da lahko molimo v obliki slavljenja, zahvaljevanja, prošnje in rotenja (ali ponižna prošnja, moledovanje). (Luka 10:21; Efežanom 5:20; Filipljanom 4:6; Hebrejcem 5:7)
Zgledi smiselnih molitev
4. a) Za kakšen zgled smiselnih molitev sta poskrbela Mojzes in Jozua? b) Kakšen zgled sta dala David in kralj Ezekija? c) Katere skupne značilnosti imajo te molitve?
4 Naše molitve postanejo iskrene in smiselne zlasti takrat, ko se srečujemo s težkimi problemi, moramo narediti resne odločitve, naredimo večje napake in kadar smo v življenjski nevarnosti. Jehova je dejal Mojzesu, da ljudstvo zasluži, da se jih uniči, ker so se uprli, ko so slišali poročilo desetih nezvestih ogleduhov. V iskreni in smiselni molitvi je Mojzes prosil Jehovo, naj ne stori tega, ker je bilo vključeno Njegovo ime. (4. Mojzesova 14:11—19) Ko so bili Izraelci poraženi v Haju, zaradi Ahanovega pohlepa je Jozua najbolj vneto molitev izgovoril prav tako na osnovi Jehovinega imena. (Jozua 7:6—9) Mnogi Davidovi psalmi so napisani v obliki iskrenih molitev, še posebej izrazit primer je 51. psalm. Molitev kralja Ezekija v času, ko je asirski kralj Senaherib napadel Judejo, je nadaljnji dober primer smiselne molitve in tudi tukaj je bilo vključeno Jehovino ime. (Izaija 37:14—20)
5. Katere druge primere smiselnih molitev Jehovinih služabnikov še imamo?
5 Za knjigo Jeremijeve žalostinke lahko rečemo, da je dolga, iskrena molitev Jeremije v korist njegovega ljudstva, kajti vedno znova se obrača k Jehovi. (Jeremijeve žalostinke 1:20; 2:20; 3:40—45, 55—66; 5:1—22) Ezra in Danijel sta prav tako smiselno in iskreno molila za svoj narod, priznala sta napake svojega naroda in prosila za odpuščanje. (Ezra 9:5—15; Danijel 9:4—19) Prepričani smo tudi lahko, da je Jonova molitev, ko se je nahajal v trebuhu velike ribe, bila iskrena in smiselna. (Jona 2:1—9)
6. a) Kakšne zglede je dal Jezus glede smiselnih molitev? b) Kateri osnovni dejavnik je potreben, da bi naše molitve postale smiselne?
6 Preden je Jezus izbral svojih 12 apostolov je vso noč molil, tako da bi se pri izbiranju zgodila Očetova volja. (Luka 6:12—16) Tudi molitev, ki jo je Jezus izrekel v noči preden je bil izdan, je bila smiselna, kot je zapisano v 17. poglavju Janezovega pisma. Vse te molitve zgovorno pričujejo, da so tisti, ki so izgovorili te molitve, uživali v dobrem odnosu z Jehovo. Brez dvoma mora to biti osnovni dejavnik v naših molitvah, če hočemo, da bodo smiselne. Iskrene in smiselne pa morajo biti, če hočemo, da bodo ‘močne’ pri Jehovi Bogu. (Jakob 5:16, Jeruzalemska Biblija)
Pomanjkljivosti zaradi človeške nepopolnosti
7. Kakšna vprašanja si lahko postavimo glede naših molitev?
7 Kot smo lahko opazili, bodo naše molitve v težavnih okoliščinah verjetno še bolj iskrene in smiselne. Kako pa je z vsakodnevnimi molitvami? Ali so dokaz prisrčnega, tesnega odnosa, ki ga imamo z našim nebeškim Očetom, Bogom Jehovo? Dobro je bilo rečeno: »Molitve morajo nam samim nekaj pomeniti, če hočemo, da bodo kaj pomenile Bogu.« Ali našim molitvam posvetimo toliko razmišljanja, kot ga zaslužijo in se prepričamo, da zares prihajajo iz našega simboličnega srca?
8. Kakšne pomanjkljivosti lahko imajo naše molitve zaradi človeške nepopolnosti?
8 Zlahka se zgodi, da dopustimo, da se naše molitve v teh pogledih poslabšajo. Naša srca nas zaradi podedovanih nepopolnih nagnjenj zlahka zavedejo in oropajo naše molitve kakovosti, ki bi jih morale imeti. (Jeremija 17:9) Če v večini primerov ne postojimo in razmislimo preden se pomolimo, bomo lahko ugotovili, da naše molitve postajajo samodejne, stereotipne, rutinske. Lahko se tudi ponavljajo, to pa nas spomni na to, kaj je Jezus rekel o nepravilnemu načinu ‘molitev ljudi.’ (Matej 6:7, 8) Naše molitve imajo morda opravka s splošnimi stvarmi, namesto z določenimi zadevami ali ljudmi.
9. Katere druge nevarnosti se lahko pojavijo glede naših molitev in kaj je nedvomno razlog zanje?
9 Včasih smo morda nagnjeni k temu, da pri molitvi hitimo. Toda naslednje opažanje je vredno pozornosti: »Če si preveč zaposlen, da bi molil, tedaj si preveč zaposlen.« Mi si ne želimo zapomniti določenih besed in jih potem pri molitvi vsakič ponavljati; prav tako ni potrebno, da Jehovina priča svojo molitev prebere, recimo na javnem sestanku. Nedvomno se te pasti ali nevarnosti vsaj delno pojavijo zato, ker Boga Jehove ne moremo telesno videti, ko molimo k njemu. Vendar ne moremo pričakovati, da bo s takšnimi molitvami zadovoljen, tudi mi sami od njih ne bomo imeli koristi.
Premagati pomanjkljivosti
10. a) Kakšno stališče izdaja pomanjkanje cenjenja pomembnosti molitev? b) Kakšne biblijske primere opažamo?
10 Prej omenjenih nevarnosti se bomo obvarovali v toliki meri v kakršni cenimo svoj odnos z našim nebeškim Očetom. Takšno cenjenje nam bo pomagalo, da pri molitvi ne bomo hiteli, kot da bi se nato morali posvetiti pomembnejšim stvarem. Ničesar ne more biti pomembnejše od pogovora z vesoljnim suverenom, Bogom Jehovo. Res, včasih nimamo dovolj časa. Na primer, ko je kralj Artakserkses vprašal svojega točaja Nehemija: »Kaj torej prosiš?« — je Nehemija ‘v tem molil k Bogu nebes.’ (Nehemija 2:4) Ker je kralj pričakoval takojšen odgovor, Nehemija ni mogel zavlačevati z molitvijo. Toda prepričani smo lahko, da je bila smiselna in je prišla iz njegovega srca, ker je Jehova nanjo nemudoma odgovoril. (Nehemija 2:5, 6) Razen takih redkih okoliščin, bi si morali vzeti čas in pustiti ostale stvari. Če so naše molitve nagle, tedaj ne cenimo dovolj pomembnost molitev.
11. Katere druge nevarnosti se moramo varovati in kakšen dober zgled nam je Jezus dal v tem pogledu?
11 Druga nevarnost ali past, katere se želimo izogniti, je ponavljanje splošnih stvari. S takšnimi molitvami prav tako ne priznavamo dragoceno prednost molitve. V vzorčni molitvi nam je Jezus v tem pogledu dal dober zgled. Omenil je sedem različnih prošenj: tri imajo opraviti z zmagoslavjem pravičnosti, ena z našimi vsakdanjimi telesnimi potrebami in tri z našim duhovnim blagostanjem. (Matej 6:9—13)
12. Kakšen dober primer nam je dal Pavel glede tega, da moramo biti v naših molitvah določni?
12 V tem pogledu je tudi apostol Pavel dal dober zgled. Prosil je druge, naj molijo zanj, da bi lahko ‘neustrašeno govoril.’ (Efežanom 6:18—20) Prav tako določen je bil sam v svojih molitvah za druge. »Prosim pa tole,« pravi Pavel, »naj vaša ljubezen čedalje bolj napreduje v spoznavanju in vsakršnem presojanju, da boste znali razlikovati, kaj je boljše, in tako čisti in neomadeževani dočakali Kristusov dan, obogateni s sadovi pravičnosti do katerih prihajamo po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo Božjo.« (Filipljanom 1:9—11, JP)
13. Kako lahko glede na različne vrste službe Jehovi izgovarjamo smiselne molitve?
13 Da, moliti moramo za določene stvari in zato moramo glede svojih molitev razmisliti. (Primerjaj Pregovori 15:28.) Ko smo v službi oznanjevanja, lahko prosimo Boga ne le za to, da blagoslovi naše napore, temveč tudi za modrost, taktičnost, širokosrčnost, svobodo govora ter da bi nam pomagal premagati katerokoli slabost, ki bi vplivala na našo učinkovitost v oznanjevanju. Še več, ali ne bi mogli Boga prositi, naj nas vodi k tistim, ki so lačni in žejni pravičnosti? Pred javnim predavanjem ali govorom v Teokratični šoli oznanjevanja ali na službenem sestanku, lahko prosimo Boga, da bi nam dal obilo svojega duha. Zakaj? Zato, da bi bili samozavestni in uravnoteženi, da bi lahko govorili iskreno in prepričljivo, tako da bi oslavili Božje ime in spodbudili bratovščino. Takšne molitve imajo za posledico, da bomo med govorom pravilno razpoloženi.
14. Kakšno stališče naj bi imeli do mesenih slabosti, ki jih je težko premagati?
14 Ali imamo mesene slabosti, ki se borijo proti naši duhovnosti in jih je navidez težko premagati? Želeli jih bomo določno omenjati v naših molitvah. In ne da bi nam to jemalo pogum, se nikoli ne bi smeli naveličati ponižno in iskreno prositi Boga, da bi nam pomagal in nam oprostil. Da, v takih okoliščinah bomo želeli pristopiti k Jehovi kakor otrok, ki je v težavah, k svojemu očetu, in sicer ne glede na to, kako pogosto molimo k Bogu zaradi te iste slabosti. Če smo iskreni, nam bo Jehova dal pomoč in zagotovilo, da nam je odpustil. Pod takšnimi okoliščinami se lahko tolažimo tudi s priznanjem apostola Pavla glede njegovega problema. (Rimljanom 7:21—25)
Pomoč pri izgovarjanju smiselnih molitev
15. S kakšnim duševnim razpoloženjem naj bi se obrnili k Jehovi v molitvi?
15 Če želimo, da bi naše molitve zares bile smiselne, se moramo potruditi, da odstranimo vse zunanje misli in se osredinimo na dejstvo, da prihajamo pred Velikega Boga, Jehovo. K njemu moramo pristopiti z globokim spoštovanjem. Kot je Bog rekel Mojzesu, noben človek ne more videti Boga in ostati živ. (2. Mojzesova 33:20) Zato se moramo približati Jehovi z dolžno ponižnostjo in krotkostjo, in to bistvo je Jezus poudaril v svoji priliki o farizeju in davkarju. (Mihej 6:8; Luka 18:9—14) Jehova mora za nas biti zelo resničen. Imeti moramo enako duševno stališče kot Mojzes. »Vztrajal /je/, kakor da bi gledal Nevidnega.« (Hebrejcem 11:27, JP) Vse te značilnosti pričujejo, da moramo biti, v dobrem odnosu z našim nebeškim Očetom.
16. Kakšno vlogo igra naše srce pri smiselnih molitvah?
16 Naše molitve bodo smiselne tudi tedaj, če bomo k Jehovi pristopili s srcem, polnim ljubezni in naklonjenosti do njega. Kakšno cenjenje in ljubezen do Jehove je, na primer, psalmist David izrazil v 23. in 103. psalmu! Nobenega dvoma ni, da je David bil v odličnem odnosu s svojim velikim Pastirjem, Bogom Jehovo. V Teokratični šoli oznanjevanja se nam svetuje, da govorimo s toplino in občuteno. To še posebej velja takrat, ko beremo biblijske stavke in še bolj, kadar molimo k našemu nebeškemu Očetu. Da, mi želimo biti enakega mišljenja kot David, ko je molil: »Svoja pota, Jehova, mi pokaži, in svojih steza me nauči! Vodi me v svoji resnici ter me uči, saj ti si Bog, moj rešitelj.« Besede nekega drugega psalmista prav tako naznanjajo, kaj naj bi čutili: »Iz vsega srca kličem, usliši me, o Jehova.« (Psalm 25:4, 5, EI; 119:145)
17. Kako lahko dosežemo, da se naše molitve ne bodo ponavljale?
17 Da bi naše molitve bile smiselne in se ne bi ponavljale, storimo dobro, če menjamo njihovo vsebino. Določeno misel lahko izvlečemo iz dnevnega stavka ali iz neke krščanske publikacije, ki jo beremo. V ta namen lahko služi tema študija Stražnega stolpa, javnega predavanja ali pokrajinskih sestankov in okrožnih kongresov.
18. Kaj naj v skladu z biblijskimi besedami in zgledi naredimo, da bi naše molitve bile smiselne?
18 Da bi bili bolj razpoloženi za molitev in bi molitve bile bolj smiselne, je dobro spremeniti položaj telesa. Pri javnih molitvah seveda sklonimo glavo. Toda pri bolj zasebnih molitvah so nekateri ugotovili, da je dobro poklekniti pred Jehovo, če molimo sami ali kot družina, ker so prišli do spoznanja, da imajo pri tem bolj ponižno stališče. V Psalmu 95:6 se nas spodbuja: »Pridite, poklonimo se in padimo na tla, pripognimo kolena pred Jehovo, ki nas je ustvaril.« Salomon je klečal, ko je molil ob posvetitvi Jehovinega templja in Danijel je imel navado kleče moliti. (2. Letopisi 6:13; Danijel 6:10)
19. Na kaj morajo misliti tisti, ki imajo javno molitev?
19 Glede na pomembnost molitev bi imenovani starešine morali dobro razmisliti, komu bodo dali prednost javne molitve v korist skupščine. Krščena oseba, ki bo zastopala skupščino mora biti zrel krščanski služabnik. Njegova molitev bi morala odkrivati, da je v dobrem odnosu z Bogom. Tisti, ki imajo prednost, da tako molijo, bi morali misliti na to, da se jih sliši, ker ne molijo le zase temveč za celotno skupščino. Kako bi sicer drugi v skupščini lahko na kraju molitve rekli »amen«? (1. Korinčanom 14:16) Seveda morajo drugi pozorno poslušati, da bi lahko rekli »amen,« in ne bi smeli dopustiti, da jim misli begajo, temveč bi si morali molitev prisvojiti. Poleg tega naj opozorimo tudi pred naslednjim: ker so takšne molitve naslovljene na Jehovo Boga, jih ne bi smeli uporabiti kot opravičilo za pričevanje poslušalcem ali za predstavitev nekakšnih povsem osebnih zamisli.
20. Kaj se predlaga glede na to, da so glasne molitve v blagoslov poslušalcem?
20 Kadar so naše molitve glasne in zares smiselne, so v blagoslov poslušalcem. Zaradi tega bodo poročeni pari in družine storili prav, če bodo vsaj enkrat dnevno skupaj molili. Pri tem bo nekdo, na primer poglavar družine, molil za drugega ali za ostale.
21. Katera druga stvar zasluži našo pozornost, če želimo, da bodo naše molitve smiselne?
21 Da bi naše molitve bile resnično smiselne pa še ena stvar zasluži našo pozornost. Gre za dejstvo, da moramo biti vztrajni v molitvah. Kaj pa to pomeni? Da živimo v skladu z našimi molitvami in delamo po tem za kar molimo. Ta vidik naših molitev bomo pregledovali v naslednjem članku.
Kako bi odgovoril?
◻ Naštej nekaj smiselnih molitev, ki so zapisane v Bibliji.
◻ V kakšnem pogledu so lahko naše molitve pomanjkljive zaradi človeške nepopolnosti?
◻ Kako lahko premagamo takšne pomanjkljivosti v naših molitvah?
◻ Kaj nam lahko pomaga, da bi naše molitve bile smiselne?