ŠESTNAJSTO POGLAVJE
Ravnala je modro, pogumno in nesebično
1.–3. a) Kako se je Estera počutila, ko je morala pristopiti k moževemu prestolu? b) Kako se je kralj odzval na Esterin obisk?
ESTERA je počasi stopala proti prestolu. Srce ji je divje razbijalo. Predstavljaj si, kakšna tišina je zavladala v veliki kraljevski dvorani perzijske palače v Šušanu. Bilo je tako tiho, da je lahko slišala svoje mehke korake in šelestenje svojih kraljevskih oblačil. Ni si mogla privoščiti, da bi jo premotila veličina kraljevskega dvora, elegantnost stebrov, bogato okrašen strop iz cedrovine, uvožene iz daljnega Libanona. Vso svojo pozornost je usmerjala na človeka, ki je sedel na prestolu in od katerega je bilo odvisno njeno življenje.
2 Kralj jo je pozorno gledal, medtem ko se mu je približevala, nato pa je proti njej iztegnil zlato žezlo. To je bila preprosta gesta, toda za Estero je pomenila življenje. S tem dejanjem je pokazal, da je spregledal prestopek, ki ga je pravkar zagrešila, namreč da je predenj prišla nepovabljena. Ko je prišla do prestola, je iztegnila roko in se s hvaležnostjo dotaknila vrha žezla. (Est. 5:1, 2)
3 Vse na kralju Ahasverju je pričalo o njegovem neizmernem bogastvu in moči. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi bila oblačila takratnih perzijskih monarhov danes vredna na stotine milijonov evrov. Estera je lahko zaznala toplino v moževih očeh, po svoje jo je imel rad. Rekel je: »Kaj želiš, kraljica Estera, kaj je tvoja prošnja? Četudi bi prosila polovico kraljestva, ti bo dano!« (Est. 5:3)
4. Kateri izzivi so bili še pred Estero?
4 Estera je do zdaj pokazala izjemno vero in pogum – prišla je pred kralja, da bi ga prosila, naj njene rojake zaščiti pred zaroto, s katero so jih hoteli iztrebiti. Prvo oviro je že premagala, toda pred njo so bili še večji izzivi. Tega ponosnega monarha je morala še prepričati, da je svetovalec, kateremu je zelo zaupal, v resnici hudobnež in da ga je s prevaro pripravil do tega, da je njeno ljudstvo obsodil na smrt. Kako ji bo to uspelo in kako si lahko vzamemo za zgled njeno vero?
Modro je izbrala, kdaj naj spregovori
5., 6. a) Kako je Estera udejanjala načelo iz Pridigarja 3:1, 7? b) Kako se je to, kako je Estera pristopila k svojemu možu, izkazalo za modro?
5 Ali naj bi Estera razkrila kralju svoje skrbi kar pred celotnim dvorom? To bi lahko bilo zanj ponižanje, poleg tega bi si njegov svetovalec Haman pridobil čas, da oporeka njenim obtožbam. Kaj je torej naredila? Že stoletja prej je modri kralj Salomon po navdihnjenju zapisal: »Vse ima svoj čas.« Nato pa je dodal, da obstaja »čas molčanja in čas govorjenja«. (Prid. 3:1, 7) Lahko si kar predstavljamo, kako je zvesti Mardohej učil svojo mlado posvojenko takšnih načel, ko je med njenim odraščanjem skrbel zanjo. Estera je vsekakor razumela, kako pomembno je skrbno izbrati »čas govorjenja«.
6 Rekla je: »Če je kralju po volji, naj pride kralj skupaj s Hamánom danes na gostijo, ki sem jo pripravila zanj.« (Est. 5:4) Kralj je privolil in je dal poklicati še Hamana. Ali vidiš, kako modro je Estera ravnala? Tako je ohranila moževo dostojanstvo in ustvarila okolje, ki je bilo primernejše za to, da mu razodene svoje skrbi. (Beri Pregovori 10:19.)
7., 8. Kakšno gostijo je pripravila Estera, toda zakaj ni hotela takoj spregovoriti s kraljem?
7 Ni dvoma, da je Estera skrbno pripravila gostijo. Poskrbela je, da je bilo vse po okusu njenega moža. Na pojedini je bilo tudi odlično vino, ki je prispevalo k dobremu razpoloženju. (Ps. 104:15) Ahasver se je imel lepo. Tako je Estero znova vprašal, kaj je njena prošnja. Ali je bil zdaj čas, da mu pove?
8 Estera že ni mislila tako. Kralja in Hamana je povabila, naj tudi naslednji dan prideta na gostijo. (Est. 5:7, 8) Zakaj je zavlačevala? Ne pozabimo, da je zaradi kraljevega odloka, ki je nastal na Hamanovo pobudo, vsem Esterinim rojakom grozila smrt. Ker je bilo na kocki toliko življenj, se je Estera morala prepričati, da je pravi čas. Zato je počakala, tako da je na gostiji naslednji dan znova imela priložnost možu pokazati, kako zelo ga spoštuje.
9. Kako dragocena je potrpežljivost in kako lahko v tem posnemamo Estero?
9 Potrpežljivost je redka in dragocena lastnost. Čeprav je bila Estera zaskrbljena in je želela spregovoriti o problemu, je potrpežljivo čakala na pravi trenutek. Od nje se lahko veliko naučimo, saj je verjetno že vsak od nas kdaj videl krivice, ki bi jih bilo treba popraviti. Če skušamo koga, ki ima oblast, prepričati, naj kaj ukrene glede kakega problema, moramo morda posnemati Estero in biti potrpežljivi. V Pregovorih 25:15 piše: »S potrpežljivostjo se da pregovoriti poveljnika in blag jezik lahko zlomi kost.« Če tako kot Estera potrpežljivo čakamo na pravi trenutek in govorimo blago, lahko zlomimo tudi nasprotovanje, ki je tako trdo kakor kost. Ali je Estero njen Bog Jehova blagoslovil, ker je bila potrpežljiva in modra?
S svojo potrpežljivostjo je tlakovala pot pravici
10., 11. Zakaj se je Hamanu razpoloženje spremenilo, ko je odšel s prve gostije, in k čemu so ga nagovorili njegova žena in prijatelji?
10 Esterina potrpežljivost je privedla do neverjetnega razpleta dogodkov. Haman je s prve gostije odšel dobro razpoložen. Bil je »vesel in dobre volje«, ker sta mu bila kralj in kraljica tako naklonjena. Toda ko je odhajal skozi grajska vrata, je zagledal Juda Mardoheja, ki mu še vedno ni hotel izkazati posebne časti. Kot smo lahko videli v prejšnjem poglavju, Mardohejevi razlogi za to niso bili povezani z nespoštovanjem Hamana, ampak z njegovo vestjo in odnosom, ki ga je imel z Bogom Jehovom. Hamana je »v hipu popadla jeza«. (Est. 5:9)
11 Ko je povedal svoji ženi in prijateljem za to žalitev, so ga nagovorili, naj dá postaviti velik kol, visok okrog 22 metrov, in naj prosi kralja za dovoljenje, da nanj obesi Mardoheja. Hamanu je bila zamisel všeč, zato jo je takoj začel uresničevati. (Est. 5:12–14)
12. Zakaj je kralj naročil, naj mu na glas berejo iz deželne kronike, in česa se je ob tem spomnil?
12 Medtem pa je kralj imel nenavadno noč. Sveto pismo nam pove, da »ni mogel spati«, zato je naročil, naj mu na glas berejo iz deželne kronike. Med prebranim je bilo tudi poročilo o zaroti, s katero so Ahasverja hoteli umoriti. Kralj se je spomnil dogodka – zarotnika sta bila ujeta in usmrčena. Kaj pa je bilo z Mardohejem, ki je razkril zaroto? Kralju je to zbudilo pozornost in je vprašal, kako so Mardoheja nagradili. Kakšen odgovor je dobil? Sploh ni bil nagrajen. (Beri Estera 6:1–3.)
13., 14. a) Kako so se Hamanu razmere začele spreminjati na slabše? b) Kaj so Hamanu rekli njegova žena in prijatelji?
13 Kralj je razburjen vprašal, kateri od dvorjanov je na voljo, da bi mu pomagal oddolžiti se Mardoheju. Od vseh ljudi, ki bi takrat lahko bili na kraljevem dvoru, je bil tam ravno Haman. Videti je, da je prišel tja zgodaj zjutraj, zato da bi si izprosil dovoljenje za usmrtitev Mardoheja. Toda še preden je lahko povedal svojo prošnjo, ga je kralj vprašal, kako bi bilo najbolje počastiti moža, ki si je pridobil kraljevo naklonjenost. Haman je sklepal, da je kralj imel v mislih njega. Zato se je domislil, kako bi se lahko takšnemu človeku izkazala velika čast: moža naj oblečejo v kraljevska oblačila in potem naj ga kak višji uradnik popelje na kraljevem konju naokoli po Šušanu, pri tem pa naj glasno vzklika izraze hvale. Predstavljaj si, kako je Haman pogledal, ko je izvedel, da bo ta čast pripadla Mardoheju! In koga je kralj določil, da vzklika hvalo Mardoheju? Hamana! (Est. 6:4–10)
14 Haman je nejevoljno opravil mrzko dolžnost, ki mu jo je naložil kralj, in nato ves obupan odhitel domov. Žena in prijatelji so mu rekli, da takšen zasuk dogodkov ne obeta nič dobrega in da mu gotovo ne bo uspelo spodnesti Juda Mardoheja. (Est. 6:12, 13)
15. a) Kaj dobrega je prinesla Esterina potrpežljivost? b) Zakaj je modro, da znamo »potrpežljivo« čakati?
15 Ker je bila Estera potrpežljiva in je bila pripravljena počakati še en dan, preden bi kralju povedala svojo prošnjo, so se stvari začele razpletati tako, da se je Haman ujel v lastno past. Čisto verjetno je, da je Bog Jehova povzročil kraljevo nespečnost. (Preg. 21:1) Zato ni nič čudnega, da nas Božja Beseda spodbuja, naj »potrpežljivo« čakamo! (Beri Miha 7:7.) Če čakamo na Boga, lahko ugotovimo, da njegova rešitev naših problemov daleč prekaša vse rešitve, ki smo se jih morda domislili sami.
Pogumno je spregovorila
16., 17. a) Kdaj je za Estero napočil »čas govorjenja«? b) V čem se je Estera razlikovala od kraljeve nekdanje žene Vašti?
16 Estera si ni upala še naprej preizkušati kraljeve potrpežljivosti, zato naslednji dan na gostiji enostavno ni imela druge izbire, kot da mu vse pove. Toda kako naj to naredi? Izkazalo se je, da ji je kralj sam dal priložnost, saj jo je znova vprašal, kakšno prošnjo ima. (Est. 7:2) Za Estero je napočil »čas govorjenja«.
17 Lahko si predstavljamo, da je Estera pri sebi na kratko molila k Bogu, preden je izrekla naslednje besede: »Če sem si pridobila tvojo naklonjenost, o kralj, in če je kralju po volji, te prosim, da rešiš mojo dušo, in te rotim, da prizaneseš mojemu ljudstvu.« (Est. 7:3) Bodi pozoren, da je kralju zagotovila, da spoštuje njegovo sodbo o tem, kar se mu zdi dobro. Kako zelo je bila Estera drugačna od kraljeve nekdanje žene Vašti, ki ga je namerno poniževala! (Est. 1:10–12) Poleg tega Estera ni kritizirala svojega moža, ker je tako nespametno zaupal Hamanu. Raje ga je rotila, naj jo obvaruje pred nevarnostjo, ki ji je pretila.
18. Kako je Estera kralju odkrito razkrila problem?
18 Ta prošnja je kralja gotovo ganila in osupnila. Kdo bi si njegovi kraljici drznil streči po življenju? Estera je nadaljevala: »Bili smo [. . .] prodani, jaz in moje ljudstvo, da nas iztrebijo, pobijejo in pokončajo! Če bi bili prodani za sužnje in dekle, bi molčala, toda takšna nesreča se ne sme dovoliti, saj bi bila na škodo tudi kralju.« (Est. 7:4) Bodi pozoren, da je Estera odkrito razkrila problem, vendar je tudi dodala, da ne bi nič rekla, če bi njej in rojakom grozilo le suženjstvo. Toda če bi bili Judje iztrebljeni, bi to samega kralja preveč stalo, zato ni mogla kar molčati.
19. Kaj se lahko naučimo od Estere o umetnosti prepričevanja?
19 Od Estere se naučimo veliko o umetnosti prepričevanja. Če boš moral kdaj spregovoriti o kakem resnem problemu s kom od ljubljenih ali pa s kom na položaju, so ti lahko v veliko pomoč ponižnost, spoštljivost in odkritosrčnost. (Preg. 16:21, 23)
20., 21. a) Kako je Estera razkrinkala Hamana in kako se je na to odzval kralj? b) Kako se je odzval Haman, ko je bil razkrinkan kot spletkarski strahopetec?
20 Ahasver je hotel vedeti: »Kdo je to in kje je ta, ki si drzne storiti kaj takega?« Predstavljaj si, kako je Estera pokazala s prstom na krivca in rekla: »Ta človek, ta nasprotnik in sovražnik, je ta hudobni Hamán!« Kakšen je bil odziv na to resno obtožbo? Haman je prebledel od strahu. Predstavljaj si, kako je temperamentni vladar postal rdeč v obraz, ko je ugotovil, da ga je svetovalec, kateremu je zaupal, s prevaro pripravil do tega, da je podpisal odlok, po katerem bo njegova ljubljena žena umrla! Kralj je odvihral na vrt, da bi se zbral. (Est. 7:5–7)
21 Haman, ki je bil razkrinkan kot spletkarski strahopetec, je klečeplazil pred kraljico. Ko se je kralj vrnil in videl Hamana, kako Estero, ki je sedela na zofi, moleduje za milost, ga je jezno obtožil, da skuša kraljico posiliti v njegovem lastnem domu. To je bila za Hamana smrtna obsodba. Odpeljali so ga s pokritim obrazom. Nato pa je eden od dvorjanov povedal kralju, da je Haman naročil, naj se za Mardoheja postavi velik kol. Ahasver je takoj ukazal, naj nanj obesijo kar Hamana. (Est. 7:8–10)
22. Kako nam lahko Esterin zgled pomaga, da ne bi nikoli obupali, postali cinični ali izgubili vere?
22 V današnjem krivičnem svetu zlahka dobimo občutek, da ne bomo nikoli dočakali, da bodo krivice popravljene. Ali si tudi ti kdaj tako razmišljal? Estera ni nikoli obupala, nikoli ni postala cinična in nikoli ni izgubila vere. Ko je napočil pravi trenutek, se je pogumno zavzela za to, kar je prav, in je zaupala, da bo Jehova naredil ostalo. Zakaj je ne bi posnemal v tem? Jehova se od Esterinih dni ni prav nič spremenil. Tudi danes zna poskrbeti, da se tako kot v Hamanovem primeru hudobneži in pretkanci ujamejo v past, ki so jo nastavili drugim. (Beri Psalm 7:11–16.)
Nesebično se je postavila za Jehova in njegovo ljudstvo
23. a) Kako je kralj nagradil Mardoheja in Estero? b) Kako se je izpolnila prerokba, ki jo je glede Benjamina izrekel Jakob na smrtni postelji? (Glej okvir »Izpolnitev prerokbe«.)
23 Nazadnje je kralj izvedel, kdo je Mardohej – ta človek ga je zvestovdano zaščitil pred atentatom, poleg tega pa je tudi posvojil Estero, ko je bila še deklica. Ahasver mu je nato dal položaj prvega ministra, ki je dotlej pripadal Hamanu. Hamanovo hišo je skupaj z ogromnim premoženjem dal Esteri, ta pa je vse to zaupala v oskrbo Mardoheju. (Est. 8:1, 2)
24., 25. a) Zakaj si Estera ni mogla oddahniti zatem, ko je bila razkrita Hamanova zarota? b) Kako je Estera znova tvegala svoje življenje?
24 Ali si je kraljica zdaj, ko sta bila z Mardohejem varna, lahko oddahnila? Samo če bi bila sebična. Za Hamanov odlok o pomoru vseh Judov so do takrat izvedeli tudi v najbolj oddaljenih kotičkih imperija. Haman je že pred meseci vrgel žreb oziroma pur, da bi s tem očitno okultističnim običajem določil, kdaj je najboljši čas za zlohotni napad. (Est. 9:24–26) Izbrani datum je bil še daleč, vendar se je hitro bližal. Ali se je ta nesreča dala preprečiti?
25 Estera je znova nesebično tvegala življenje in še enkrat prišla nepovabljena pred kralja. Tokrat je moža v solzah prosila za življenje svojih rojakov, moledovala ga je, naj prekliče grozni odlok. Toda zakonov, ki so bili sprejeti v imenu perzijskega vladarja, ni bilo mogoče preklicati. (Dan. 6:12, 15) Zato je kralj pooblastil Estero in Mardoheja, da lahko sprejmeta nov zakon. Po deželi sta dala razglasiti, da se imajo Judje pravico braniti. Sli na konjih so pohiteli na vse konce imperija in to dobro novico sporočili Judom. V številnih srcih je znova vzplamtelo upanje. (Est. 8:3–16) Lahko si kar predstavljamo, kako so se Judje po prostranem imperiju oboroževali in pripravljali na bitko, kar ne bi bilo mogoče brez tega novega odloka. Toda bolj pomembno je bilo vprašanje, ali jih bo »Jehova nad vojskami« v tem boju podpiral. (1. Sam. 17:45)
26., 27. a) Kako veličastna in popolna je bila zmaga nad sovražniki Judov, ki jo je Jehova naklonil svojemu ljudstvu? b) Katera prerokba se je izpolnila s tem, da so bili ubiti vsi Hamanovi sinovi?
26 Ko je naposled napočil dan boja, je bilo Božje ljudstvo pripravljeno. Zdaj so bili na strani Judov tudi mnogi perzijski uradniki, saj se je novica, da je Jud Mardohej novi prvi minister, razlegla po vsem imperiju. Jehova je svojemu ljudstvu naklonil veličastno zmago. Nedvomno ga je zaščitil pred strašnim povračilnim ukrepom, tako da so bili njegovi sovražniki popolnoma poraženi.a (Est. 9:1–6)
27 Mardohej ne bi bil kot oskrbnik Hamanove hiše nikoli varen, dokler je bilo živih deset sinov tega hudobnega moža. Zato so ubili tudi njih. (Est. 9:7–10) Tako se je izpolnila biblijska prerokba, s katero je Bog vnaprej napovedal popolno uničenje Amalečanov, ki so se izkazali za hudobne sovražnike njegovega ljudstva. (5. Mojz. 25:17–19) Prav mogoče je, da so bili Hamanovi sinovi med zadnjimi pripadniki tega prekletega naroda.
28., 29. a) Zakaj je Jehova hotel, da so Estera in njeni rojaki vpleteni v vojno? b) Zakaj je Esterin zgled za nas blagoslov?
28 Estera je morala na svoja mlada ramena prevzeti del zelo težkega bremena – med drugim je odločala o vojni in usmrtitvi. To gotovo ni bilo lahko. Toda Jehova je hotel, da je njegovo ljudstvo obvarovano pred uničenjem, saj se je v tem narodu moral roditi obljubljeni Mesija, ki je bil pravi vir upanja za vse človeštvo. (1. Mojz. 22:18) Današnji Božji služabniki so veseli, ker vedo, da je Jezus, ko je kot obljubljeni Mesija prišel na zemljo, svojim sledilcem zapovedal, da se odtlej ne smejo fizično vojskovati. (Mat. 26:52)
29 Pa vendar kristjani sodelujejo v duhovnem vojskovanju. Satan si bolj kot kdaj prej prizadeva, da bi nam uničil vero v Boga Jehova. (Beri 2. Korinčanom 10:3, 4.) Kakšen blagoslov je, da se lahko zgledujemo po Esteri! Kakor ona kažimo vero s tem, da smo modri in potrpežljivi, ko prepričujemo druge, da smo pogumni in da smo se nesebično pripravljeni postaviti za Božje ljudstvo.
a Kralj je dovolil, da so se Judje tudi naslednji dan bojevali proti sovražnikom in so jih povsem potolkli. (Est. 9:12–14) Judje se še danes spominjajo te zmage vsako leto meseca adarja, ki ustreza današnjemu koncu februarja in začetku marca. Praznik se imenuje purim, in sicer zaradi žreba, ki ga je Haman vrgel, ko je želel pokončati Izraelce.