Biblijske vrhunske točke Estera 1:1—10:3
Bog je preprečil genocid
POKOL bi bil srhljiv: mladi in stari, dojenčki in ženske, vsi brez izjeme naj bi bili uničeni. Nihče si ne bo upal nasprotovati tej zamisli, saj ukaz o usmrtitvi nosi kraljev pečat. Da, Židje bodo podobni nemočnemu govedu.
Vsaj tako je na zadevo gledal Haman, ministrski predsednik starodavne Perzije. Ta masovni pokol je načrtoval zaradi slepe mržnje do Žida Mardoheja. Toda dokler Haman samovšečno čaka na svojo zmago, židovski narod moli za rešitev. Izid? Odkriva ga dramatična biblijska knjiga o Esteri. Napisal jo je sam Mardohej in je poročilo, ki okrepi vero, poročilo o tem, kako je božanska pomoč — in vera mlade ženske — rešila narod.
Estera postane kraljica
Prosimo, preberi Estero 1:1 do 2:23. Okoli leta 484 pr. n. št. je perzijski kralj Ahasver (Kserkses I) pripravil velik banket. Toda kraljica Vasti se ga ni hotela udeležiti, čeprav jo je povabil. Razjarjeni kralj ji odvzame njen položaj in išče novo kraljico. Potem, ko je pregledal vse najlepše ženske v področju, je izbral skromno Židinjo po imenu Hadasa, ki jo je za to vlogo pripravil njen bratranec Mardohej. Mlada ženska zamolči dejstvo, da je Židinja, in uporabi svoje perzijsko ime Estera.
◆ 1:3—5 — Zakaj so se odvijale te slovesnosti?
Po zgodovinarju Herodotu je Kserkses enkrat sklical zbor za načrtovanje vojaške akcije proti Grčiji. Morda gre tu za isti zbor. Verjetno je Kserkses pokazal vso slavo in bogastvo svojega kraljestva, da bi prepričal plemstvo v svojo sposobnost, da zmaga proti Grkom.
◆ 1:8 — Za kakšen zakon glede pitja gre?
Izgleda, da so Perzijci imeli na takšnih zborih navado spodbujati drug drugega k prekomernemu pitju. Vendar je kralj tokrat napravil izjemo. Ali je to prispevalo k zmernemu ali bolj kontroliranemu pitju, Biblija ne poroča.
◆ 2:19, 20 — Zakaj je Mardohej sedel med kraljevimi vrati?
Mardohej je očitno bil eden izmed uslužbencev kralja Ahasvera. Takšni ljudje z avtoriteto so običajno sedeli pri vratih in čakali, da bi se lahko odzvali na kraljev klic. Mardohejev položaj je moral biti precej odgovoren, sicer bi ga Haman lahko takoj odpustil. Mardohej je na tem mestu lahko ugotovil in preprečil namero, da se umori kralja.
Pouk za nas: Estera je pokazala skromnost, ker ni zahtevala draguljev in lepih oblek, da bi se pojavila pred kraljem. Dopustila je, da skrita oseba srca s »krotkim in mirnim duhom« pridobi kraljevo naklonjenost. (1. Petrov 3:1—5) Na podoben način je maziljeni preostanek od leta 1919 pridobil naklonjenost Kralja Jezusa Kristusa.
Hamanova zarota
Beri 3:1 do 5:14. Ahasver je za ministrskega predsednika postavil Amaleka po imenu Haman. Toda Mardohej, ki se je spominjal, da se je Jehova odločil boriti »proti Amaleku od roda do roda«, se ni hotel prikloniti Hamanu. (2. Mojzesova 17:8—16) V povračilo je ponosni Haman nagovoril kralja naj uniči Žide!
Mardohej prosi Estero, naj posreduje, in jo obenem spomni, da bo, četudi bi ona molčala, »rešitev in olajšava Judom prišla iz drugega kraja«. Ker gre za usodo Jehovinega ljudstva in za njegovo sodbo proti Amalekom, je Mardohej prepričan, da bo Jehova poskrbel za izhod. (1. Samuelova 12:22) Estera je šla h kralju nepovabljena — kar bi Ahasver lahko imel za največjo žalitev, pa ji je vseeno podaril življenje in prišel na pojedino, ki jo je priredila. Na poti domov Haman, ki se je ponovno razjezil, ker se mu Mardohej ni hotel prikloniti, načrtuje, kako bi ga umoril.
◆ 3:7 — Kaj je pomenilo »vreči pur«?
Izgleda, da je »pur« perzijska beseda, ki pomeni »žreb«. Žreb so često metali astrologi kot neko obliko vedeževanja oziroma ugibanja. Podobno je bilo storjeno v primeru Hamana, da bi se ugotovilo najprimernejši čas za izvedbo njegovega načrta o genocidu, iztrebitvi naroda.
◆ 4:3 — Zakaj so se Mardohej in Židje postili?
Ker je narodna nesreča bila neizbežna, je to bil čas potrtosti in resnega razmišljanja.
Zelo so potrebovali božansko vodstvo. Post je torej pomenil, da so se obrnili k Jehovi po potrebno moč in modrost. Kadar se ti soočiš s preizkušnjami, ali se tudi ti obrneš k Bogu? (Hebrejcem 5:7)
◆ 5:6—8 — Zakaj je Estera odlašala in ni takoj obvestila kralja?
Esteri gotovo ni manjkalo hrabrosti, saj je pred tem že tvegala svoje življenje. Očitno je torej najprej hotela kralja spraviti v dobro voljo. Zato ga je še enkrat povabila na slavnostno pojedino. Vse to pa je bilo pod božanskim vodstvom, ker so temu sledili določeni dogodki.
Pouk za nas: Estera je pokazala vero, hrabrost in pripravljenost, da posluša Mardohejev nasvet. Tisti, ki so po letu 1919 postali del maziljenega preostanka, so pokazali podobno vero, hrabrost in pripravljenost, da delajo skupaj s starejšimi člani Kristusove neveste. Zares dober zgled!
Zarota je spodletela
Beri 6:1 do 7:10. Ahasver trpi zaradi nespečnosti, ki jo je nedvomno povzročil Bog. Verjetno je mislil, da je storil nekaj napačnega, zato so mu brali iz knjige zapisov, morda je to bil kraljevi dnevnik. Ko je odkril, da Mardohej ni bil nagrajen, ko je odkril zaroto proti kralju, je kralj prosil Hamana, naj predlaga primerno nagrado. Haman je menil, da bo on počaščen, zato je predlagal izboljšano ceremonijo. Toda v svojo grozo je spoznal, naj takšno slavo pripravi za Mardoheja! Hamanovi svetovalci so menili, da je to napoved njegovega padca.
To ponižanje pa Haman ni doživel prej kot na drugem Esterinem banketu. Tam je vladar dejal Esteri, naj pove, kaj si želi. »Dano mi bodi življenje moje za prošnjo mojo in moje ljudstvo za željo mojo,« je prosila pogumna kraljica. Odkrila je, da je Židinja, in s tem razkrinkala Hamanovo zaroto. Zgroženi Haman prosi za svoje življenje, toda namesto tega ga doleti smrt na kolu, ki je bil namenjen Mardoheju!
◆ 7:4 — Zakaj bi uničenje Židov škodovalo kralju?
Če bi Haman nameraval Žide prodati v sužnost, bi od tega Ahasver nedvomno imel veliko korist. Toda uničenje celotnega naroda bi imelo za posledico finančno izgubo, ki bi bila mnogo večja od 10 000 srebrnih talentov, ki jih je Haman obljubil plačati. Če bi zarota o iztrebljenju naroda uspela, bi kralj izgubil tudi svojo kraljico — to pa bi bila povsem osebna izguba!
◆ 7:8 — Zakaj je bil Hamanov obraz pokrit?
Haman si svojega obraza ni pokril vsled sramu ali kesanja. Očitno so uslužbenci dvora pokrili njegov obraz, da bi morda prikazali sramotnost ali obsojenost. Verjetno je to bil prvi korak pred izvršitvijo smrtne kazni.
Pouk za nas: Estera je kljub tveganju, da izgubi svoje življenje, hrabro odkrila, da je Židinja. Podobno je Božji narod od leta 1931 dalje tvegal preganjanja, ker so se predstavljali kot Jehovine priče! (Izaija 43:10—12) Si tudi ti tako hraber?
Božje ljudstvo je rešeno!
Beri 8:1 do 10:3: Mardohej je postal ministrski predsednik namesto Hamana. Kraljica Estera je ponovno tvegala svoje življenje, ko je nepoklicana prišla pred kralja in ga prosila, naj prepreči zaroto, katero je skoval Haman. Vladar se je strinjal in dopustil Mardoheju, da narekuje nasprotni odlok v Ahasverovem imenu. Čeprav po perzijskem običaju prejšnjega ukaza ni bilo moč razveljaviti, je novi zakon vseeno dopuščal Židom možnost, da se branijo.
Med Židi se razlega vriskanje! Sedaj niso več nemočne žrtve, ampak imajo nekoliko mesecev časa, da se pripravijo za obrambo. Končno pride 13. adar (februar/marec). Kakšnih 75 000 ljudi, ki so jim hoteli škodovati, so Židje ubili. Da ne bi pozabili, da je ta zmaga bila od Jehove, je Mardohej odločil, da bodo vsako leto 14. in 15. adarja slavili praznik purima.
◆ 8:5 — Kako je Estera pokazala razsodnost?
Estera je skrbno pretehtala svoje besede, da bi vplivala na kralja, naj razveljavi dokumente, ki jih je načrtoval Haman, ‚katere je on podpisal‘. Obzirno se je izognila kakršnekoli omembe kraljeve odgovornosti pri tej zadevi. Kristjani so podobno taktični, kadar dajejo pričevanje pred vladnimi uslužbenci.
◆ 8:17 — Kako so se ti ljudje pretvarjali, da so Židje?
Septuaginta pravi da so se ti Perzijci »obrezali in se pojudili«. Mnogi Perzijci so postali židovski prozeliti, ker so v nasprotnem ukazu v korist Židov videli božansko podporo. Podobno danes »velika množica« »drugih ovc« zavzema svoj položaj poleg maziljenega preostanka. (Razodetje 7:9; Janez 10:16; Zaharija 8:23)
◆ 9:10, 15, 16 — Zakaj Židje niso vzeli plena?
Kraljev odlok jim je dovolil, da lahko vzamejo plen. Ker tega niso storili, so s tem lahko pokazali, da je bil njihov motiv golo preživetje in ne obogatitev.
Pouk za nas: Podobno kot Židje v Esterinih dneh, Jehovine priče pravilno iščejo zaščito pred sovražniki pri vladavinah in sodiščih. To je še posebej bilo potrebno med drugo svetovno vojno zaradi napadov na Božji narod, ki jih je spodbujala duhovščina. Z Jehovino pomočjo je bilo moč zmagati v mnogih pomembnih bitkah na sodiščih.
Knjiga o Esteri služi kot izvor upanja in ohrabritve današnjim Jehovinim pričam. Zavedajo se, da bo satanova vse večja mržnja kmalu dosegla vrhunec v njegovem splošnem napadu, v katerem jih bo hotel iztrebiti. Na kakšen način jih bo Jehova zaščitil, bomo šele videli. (Ezekijel 38:16—23) Toda prepričani smo lahko, da Jehova ne bo nikoli zapustil svojega ljudstva, kakor ga ni v Esterinih dneh. Ob pravem času bo poskrbel za »olajšanje in rešitev«.