»Zdržljivost pa naj svoje delo opravi do konca«

1., 2. a) Kaj se lahko naučimo iz zdržljivosti Gideona in njegovih 300 mož? (Glej sliko pri naslovu.) b) Zakaj je glede na Luka 21:19 zdržljivost tako zelo pomembna?

BOJ je bil mukotrpen. Izraelski vojaki, ki jih je vodil sodnik Gideon, so madijansko vojsko in njihove zaveznike zasledovali vso noč kakšnih 32 kilometrov! Iz Biblije izvemo, kaj se je zgodilo zatem: »Gideón je skupaj s tristo možmi, ki so bili z njim, prišel do Jordana in ga prečkal. Bili so utrujeni.« Vendar s svojimi možmi še ni izbojeval zmage – ostalo je še okoli 15.000 sovražnikovih vojakov. Izraelci so vedeli, da zdaj ni čas, da odnehajo, saj so jih Madijanci leta in leta zatirali. Zato so »še naprej zasledovali sovražnike« in si nazadnje podredili Madijan. (Sodn. 7:22; 8:4, 10, 28)

² Tudi mi bijemo neizprosen boj. Naši sovražniki so Satan, njegov svet in naša nepopolnost. Nekateri v tem boju vztrajamo že desetletja in z Jehovovo pomočjo smo izbojevali tudi nekaj zmag. Toda včasih se lahko od tega boja in čakanja na konec te stvarnosti utrudimo. Res je, dokončne zmage še nimamo v rokah. Jezus je opozoril, da bomo v zadnjih dneh doživljali hude preizkušnje in kruto ravnanje, vendar je tudi rekel, da nam bo zmaga zagotovljena, če bomo zdržali. (Beri Luka 21:19.) Kaj je zdržljivost? Kaj nam bo pomagalo zdržati? Kaj se lahko naučimo od tistih, ki so zdržali? In kako lahko dovolimo zdržljivosti, da »svoje delo opravi do konca«? (Jak. 1:4)

 3. Kaj je zdržljivost?

³ Glede na Biblijo biti zdržljiv ne pomeni le prenašati preizkušnje ali stiske. Pri zdržljivosti imata svojo vlogo tudi um in srce oziroma to, kako se odzovemo v težkih okoliščinah. Zdržljiv človek je pogumen, neomajen in potrpežljiv. V neki strokovni publikaciji piše, da lahko zdržljiv človek »prenese marsikaj, vendar ne tako, kakor da bi se vdal v usodo, ampak z živim upanjem [. . .]. Ta lastnost ga drži pokonci, ko gre proti vetru. Zaradi te vrline lahko celo iz najtežje preizkušnje izide kot zmagovalec, saj preko bolečine vidi cilj.«

 4. Zakaj lahko rečemo, da nas k zdržljivosti vzgibava ljubezen?

⁴ Kristjane k zdržljivosti vzgibava ljubezen. (Beri 1. Korinčanom 13:4, 7.) Ljubezen do Jehova nam pomaga, da zdržimo vse, kar on dopusti. (Luk. 22:41, 42) Če imamo radi brate in sestre, lažje prenašamo njihovo nepopolnost. (1. Pet. 4:8) Zaradi ljubezni do zakonca lahko zdržimo »stisko«, ki jo doživljajo celo srečno poročeni zakonci, in krepimo zakonske vezi. (1. Kor. 7:28)

 5. Zakaj nam Jehova lahko najbolje pomaga zdržati?

⁵ Prosi Jehova za moč. Jehova je »Bog, ki podeljuje zdržljivost in tolažbo«. (Rim. 15:5) On je edini, ki povsem razume ne le težave, s katerimi se spoprijemamo, ampak tudi to, kako na nas vplivajo okolje, čustva in celo genska zasnova. Zato nam lahko najbolje pomaga, da bi zdržali. »Izpolnil bo želje tistim, ki se ga bojijo,« piše v Bibliji, »njihov klic na pomoč bo slišal in jih rešil.« (Ps. 145:19) Kako pa nam Bog odgovori, ko ga prosimo za moč, da bi lahko zdržali?

 6. Kako lahko Jehova, kakor je obljubil v Bibliji, poskrbi »za izhod iz skušnjave«?

⁶ Beri 1. Korinčanom 10:13. Jehova bo, če ga bomo prosili, naj nam pomaga prestati preizkušnjo, »poskrbel [. . .] za izhod« iz nje. Ali Jehova vodi stvari tako, da jo odstrani? Včasih tudi. Pogosto pa poskrbi za izhod v tem smislu, da jo lahko zdržimo. Jehova nas torej okrepi, »da bi vse zdržali in bili potrpežljivi z veseljem«. (Kol. 1:11) In ker popolnoma pozna naše telesne, duševne in čustvene omejitve, ne bo nikoli dopustil, da bi okoliščine postale tako težke, da mu ne bi več mogli ostati zvesti.

 7. Ponazori, zakaj potrebujemo duhovno hrano, da bi lahko zdržali.

⁷ Jačaj si vero z duhovno hrano. Alpinist pri vzponu na Mount Everest, najvišjo goro sveta, porabi približno 6000 kalorij na dan, kar je občutno več od dnevnih potreb povprečnega človeka. Da bi zdržal do vrha in tako dosegel cilj, mora zaužiti čim več kalorij. Podobno je z nami. Da bi na naši krščanski poti zdržali do konca in tako dosegli cilj, moramo redno uživati kar največ duhovne hrane. Za branje, preučevanje in obiskovanje krščanskih shodov je nujna samodisciplina. Pri teh dejavnostih si jačamo vero z »jedjo, ki ostane za večno življenje«. (Jan. 6:27)

8., 9. a) Za kaj gre glede na besede iz Joba 2:4, 5, kadar smo v preizkušnjah? b) Kateri prizor v nevidnem področju si lahko zamisliš, kadar si v preizkušnji?

⁸ Ne pozabi na sporno vprašanje glede človekove zvestobe Bogu. Kadar je Jehovov služabnik v preizkušnji, ne gre le za to, da mora prenašati trpljenje. S svojim odzivom v preizkušnjah pokažemo, ali res priznavamo Jehovovo vrhovno oblast. Satan sovraži to oblast in je Jehova takole zasmehoval: »Človek bo dal za svojo dušo vse, kar ima. Toda le iztegni svojo roko in se dotakni njegovih [Jobovih] kosti in njegovega mesa, in boš videl, ali te ne bo v obraz preklel.« (Job 2:4, 5) Satan je s tem trdil, da nihče ne služi Jehovu iz nesebične ljubezni. Ali se je od takrat kaj spremenil? Niti malo! Mnogo stoletij kasneje, ko je bil vržen iz nebes, je bilo zanj še vedno rečeno, da je »tožnik naših bratov, tisti, ki jih dan in noč obtožuje pred našim Bogom«. (Raz. 12:10) Satan ni pozabil vprašanja glede človekove zvestobe Bogu. Nadvse rad bi videl, da bi popustili v preizkušnji in ne bi več priznavali Božje vrhovne oblasti.

⁹ Kadar torej trpiš v preizkušnji, si zamisli naslednji prizor v nevidnem področju. Na eni strani so Satan in njegovi demoni, ki gledajo tvoje boje in trdijo, da boš pod pritiskom klonil in odnehal. Na drugi strani pa so Jehova, njegov Sin, ki že vlada, obujeni maziljenci in množice angelov. Navijajo zate in so navdušeni, ker iz dneva v dan ohranjaš zdržljivost in podpiraš Jehovovo vrhovno oblast. V ušesih ti odzvanjajo Jehovove besede: »Bodi moder, moj sin, in razveseljuj moje srce, da bom lahko odgovoril njemu, ki me zasmehuje.« (Preg. 27:11)

10. Kako imaš lahko podobno kakor Jezus oči uprte v nagrado, ki jo boš prejel za zdržljivost?

¹⁰ Oči imej uprte v nagrado, ki jo boš prejel za zdržljivost. Vzemimo, da se na daljšem potovanju ustaviš sredi dolgega predora. Kamor koli se ozreš, je tema. Kljub temu si prepričan, da boš, če boš nadaljeval pot, proti koncu predora znova zagledal svetlobo. Temu potovanju je podobno tvoje življenje. Včasih imaš mogoče občutek, da zaradi težav, s katerimi se spoprijemaš, ne zmoreš več. Celo Jezusa so morda obhajali takšni občutki. Bil je tarča »sovražnega govorjenja grešnikov«, poniževali so ga in moral je celo umreti mučne smrti na »mučilnem kolu« – to je bilo gotovo najtemačnejše obdobje njegovega življenja na zemlji! Toda vse to je zdržal »zaradi veselja, ki ga je čakalo«. (Heb. 12:2, 3) Oči je imel uprte v nagrado za zdržljivost. Še posebej pa je imel v mislih to, kako bo prispeval k posvetitvi Božjega imena in dokazal, da ima Jehova pravico do vrhovne oblasti. V temi preizkušenj je bil le začasno, sijaj njegove nebeške nagrade pa bo večen. Preizkušnje, ki jih doživljaš danes, utegnejo biti boleče in zelo hude. Vendar nikoli ne pozabi, da so preizkušnje na poti v večno življenje samo začasne.

11. Zakaj bi morali premišljevati o izkušnjah »tistih, ki so zdržali«?

¹¹ Ko si prizadevamo zdržati, nismo sami. Apostol Peter je z naslednjimi besedami spodbudil kristjane, naj zdržijo v stiskah, ki jim jih povzroča Satan: »Postavite se mu po robu, trdni v veri, saj veste, da enako trpljenje prenašajo vsi vaši bratje po svetu.« (1. Pet. 5:9) Iz izkušenj »tistih, ki so zdržali,« se naučimo, kako lahko ostanemo neomajni, zagotavljajo nam, da nam lahko uspe, in nas spominjajo, da bomo za zvestobo nagrajeni. (Jak. 5:11) Poglejmo si nekaj takšnih zgledov.^[1]

12. Kaj se naučimo od kerubov, ki so bili postavljeni v Edenu?

¹² Kerubi. Iz zgleda nekaterih prvih duhovnih stvarjenj, ki so jih videli ljudje, se lahko naučimo, kako zdržati, kadar moramo opraviti težko nalogo. Bog Jehova je »na vzhodnem delu edenskega vrta postavil kerube in meč s plamenečim rezilom, ki se je nenehno vrtel, da bi stražili pot do drevesa življenja«.^[2] (1. Mojz. 3:24) Ti kerubi gotovo niso bili ustvarjeni z namenom, da bi opravljali to nalogo! Konec koncev tudi greh in upor nista bila del Jehovovega namena s človeštvom. Vendar nikjer ne beremo, da bi se kerubi, duhovna bitja na visokem položaju, pritoževali, češ da je ta naloga zanje prenizka. Niso se začeli dolgočasiti niti niso odnehali. Ubogljivo so opravljali svojo nalogo in vztrajali, dokler ni bila končana, morda ko je prišel potop več kot 1600 let kasneje!

13. Zakaj je Job lahko zdržal preizkušnje?

¹³ Očak Job. Če so te močno prizadele nespodbudne besede prijatelja ali družinskega člana, če trpiš za hudo boleznijo ali če žaluješ zaradi smrti ljubljene osebe, ti je lahko v tolažbo zgled Joba. (Job 1:18, 19; 2:7, 9; 19:1–3) Čeprav ni vedel, kdo je vir njegovih težav, se ni predal obupu. Zakaj ne? Med drugim zato, ker se je »bal [. . .] Boga«. (Job 1:1) Odločen je bil ugajati Jehovu v ugodnih in neugodnih okoliščinah. Jehova ga je spodbudil, da je premišljeval o čudovitih rečeh, ki jih je ustvaril po svojem svetem duhu. Tako je Job postal še bolj prepričan, da bo Jehova ob pravem času končal njegove preizkušnje. (Job 42:1, 2) In tako je tudi bilo. Jehova je »naredil konec njegovemu ujetništvu«. Poleg tega »mu je dvakratno povrnil vse, kar je imel prej«. Job je umrl »star in zadovoljen z dnevi svojega življenja«. (Job 42:10, 17)

14. Kako je Pavel glede na to, kar piše v 2. Korinčanom 1:6, s svojo zdržljivostjo pomagal drugim?

¹⁴ Apostol Pavel. Ali ti sovražniki pravega čaščenja hudo nasprotujejo ali te celo preganjajo? Ali si starešina v občini ali okrajni nadzornik in se čutiš preobremenjenega zaradi številnih odgovornosti? Premišljuj o Pavlovem zgledu. Pestile so ga mnoge »zunanje nadloge«, ki so mu jih prizadejali zlobni preganjalci. Poleg tega je nanj iz dneva v dan pritiskala skrb za občine. (2. Kor. 11:23–29) Vendar se ni vdal in je z zgledom krepil druge. (Beri 2. Korinčanom 1:6.) Zapomni si, da si z zdržljivostjo v preizkušnjah verjetno tudi ti spodbuda za druge, da bi vztrajali.

15., 16. a) Katero »delo« mora zdržljivost opraviti do konca? b) Povej primera, kako lahko pustimo zdržljivosti, da »svoje delo opravi do konca«.

¹⁵ Jakob je po navdihnjenju napisal: »Zdržljivost pa naj svoje delo opravi do konca.« Katero »delo« mora zdržljivost opraviti do konca? Pomaga nam, da postanemo popolni in zdravi v vseh pogledih, da nam ničesar ne manjka. (Jak. 1:4) Preizkušnje pogosto odkrijejo naše slabosti oziroma lastnosti, v katerih se moramo izboljšati. In če jih zdržimo, naša krščanska osebnost postane popolnejša oziroma bolj zdrava. Morda postanemo bolj potrpežljivi, hvaležni in sočutni.

¹⁶ Zdržljivost oblikuje našo krščansko osebnost in s tem opravlja zelo pomembno delo. Zato ne želimo poteptati svetopisemskih načel, samo da bi končali preizkušnjo. Kaj če se denimo bojuješ z nečistimi mislimi? Ne vdaj se skušnjavi. Raje prosi Jehova, naj ti takšne misli pomaga zatreti. Tako se boš naučil še bolj obvladovati samega sebe. Ali ti nasprotuje družinski član, ki ni Priča? Ne popusti pritisku, ampak bodi odločen, da boš še naprej iz vsega srca častil Boga. Tako se ti bo še bolj okrepilo zaupanje v Jehova. Zapomni si: Da bi bili Bogu po volji, moramo biti zdržljivi. (Rim. 5:3–5; Jak. 1:12)

17., 18. a) Ponazori, kako pomembno je zdržati do konca. b) O čem smo lahko prepričani, medtem ko se bliža konec?

¹⁷ Zdržati moramo ne le nekaj časa, temveč do konca. Naj ponazorimo: Zamisli si ladjo, ki se potaplja. Potniki morajo odplavati proti obali, da bi preživeli. Kdor obupa tik pred obalo, bo končal enako kakor tisti, ki je obupal že mnogo prej. Potemtakem moramo biti trdno odločeni, da bomo zdržali vse do novega sveta. Od zdržljivosti je odvisno naše življenje. Imamo enako stališče kakor apostol Pavel, ki je dvakrat rekel: »Ne obupavamo.« (2. Kor. 4:1, 16)

¹⁸ Lahko povsem zaupamo Jehovu, da nam bo pomagal zdržati do konca. Prepričani smo enako kakor apostol Pavel, ki je v Rimljanom 8:37–39 napisal: »Izhajamo kot popolni zmagovalci po njem, ki nas je ljubil. Prepričan sem namreč, da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne vlade, ne sedanje reči, ne prihodnje reči, ne sile, ne višina, ne globina, niti kar koli drugega, kar je bilo ustvarjeno, ne bo moglo ločiti od Božje ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.« Resda se bomo kdaj pa kdaj utrudili. Toda posnemajmo Gideona in njegove može. Čeprav so bili utrujeni, niso obupali – »še naprej [so] zasledovali sovražnike«. (Sodn. 8:4)