Pomagaj drugim spoprijeti se s stresom

 1. Kako lahko posnemamo našega ljubečega očeta Jehova?

JEHOVA nas ima zelo rad. (Jan. 3:16) Svojega ljubečega Očeta želimo posnemati. Zato se trudimo vsem izkazovati ljubezen in sočutje, še posebej tem, »s katerimi smo povezani v veri«. (1. Pet. 3:8; Gal. 6:10) Ko naši soverniki doživljajo težave, jim želimo pomagati.

 2. Kaj bomo pregledali v tem članku?

² Vsi, ki želijo biti del Jehovove družine, bodo doživljali težave. (Mar. 10:29, 30) Bolj ko se bliža konec te stvarnosti, več preizkušenj bomo verjetno imeli. Kako si lahko med seboj pomagamo? Preglejmo, kaj se lahko naučimo iz svetopisemskih poročil o Lotu, Jobu in Naomi. Videli bomo tudi, kakšne težave doživljajo naši bratje in sestre ter kako jim lahko pomagamo, da se s težavami uspešno spoprimejo.

 3. Katero slabo odločitev je glede na 2. Petrovo 2:7, 8 sprejel Lot in kakšne so bile posledice?

³ Lot je sprejel slabo odločitev, da bo živel med zelo pokvarjenimi ljudmi v Sodomi. (Beri 2. Petrovo 2:7, 8.) Področje je bilo rodovitno, vendar je imel Lot zaradi selitve v Sodomo veliko težav. (1. Mojz. 13:8–13; 14:12) Njegova žena je očitno postala tako navezana na mesto ali na nekatere ljudi, ki so tam živeli, da zaradi tega ni ostala poslušna Jehovu. Ko je Bog povzročil, da sta z neba padala ogenj in žveplo, je Lotova žena izgubila življenje. Pomisli tudi na Lotovi hčeri. Bili sta zaročeni z moškima, ki sta umrla v Sodomi. Lot je izgubil svoj dom in imetje. Poleg tega je izgubil ženo, kar je bilo verjetno zanj najbolj boleče. (1. Mojz. 19:12–14, 17, 26) Ali je Jehova v tem stresnem obdobju izgubil potrpljenje z Lotom? Ne.

 4. Kako je Jehova pokazal, da je potrpežljiv z Lotom? (Glej sliko na naslovnici.)

⁴ Čeprav se je Lot odločil, da bo živel v Sodomi, je Jehova iz sočutja poslal dva angela, da bi rešila Lota in njegovo družino. Vendar Lot ni takoj ubogal navodila, da mora zapustiti Sodomo, ampak »se je obotavljal«. Angela sta ga morala prijeti za roko ter njemu in njegovi družini pomagati, da so pobegnili iz mesta. (1. Mojz. 19:15, 16) Nato sta mu naročila, naj zbeži v gore. Toda Lot ni ubogal Jehova, ampak je prosil, ali bi lahko odšel v bližnje mesto. (1. Mojz. 19:17–20) Jehova mu je potrpežljivo prisluhnil in ugodil njegovi prošnji. Lota je kasneje postalo strah živeti v tem mestu, zato se je preselil v gore, ravno tja, kamor mu je Jehova že na začetku naročil, naj gre. (1. Mojz. 19:30) Jehova je bil z njim zares izjemno potrpežljiv! Kako lahko Jehova posnemamo?

5., 6. Kako lahko pri tem, ko posnemamo Boga, upoštevamo besede iz 1. Tesaloničanom 5:14?

⁵ Podobno kot Lot lahko tudi kdo od naših sovernikov sprejme slabo odločitev in ima zaradi tega hude težave. Kako naj bi se takrat odzvali? Morda nas mika, da bi mu povedali, da le žanje to, kar je sejal, in to bi bilo res. (Gal. 6:7) Vendar lahko naredimo nekaj boljšega. Pomagamo mu lahko tako, kot je Jehova pomagal Lotu. Kako?

⁶ Jehova angelov ni poslal samo zato, da bi Lota posvaril, ampak tudi zato, da bi mu pomagal zbežati pred nesrečo, ki je doletela Sodomo. Podobno moramo morda tudi mi posvariti sovernika, če opazimo, da bo zašel v težave. Toda morda mu lahko pomagamo še drugače. Če svetopisemskega nasveta ne upošteva takoj, moramo biti potrpežljivi. Posnemajmo angela. Nad sovernikom ne obupajmo niti se od njega ne oddaljimo. Skušajmo mu praktično pomagati. (1. Jan. 3:18) Morda ga bomo morali tako rekoč prijeti za roko in mu pomagati, da bo upošteval dober nasvet, ki ga je dobil. (Beri 1. Tesaloničanom 5:14.)

 7. Kako lahko posnemamo Jehova v tem, kako je gledal na Lota?

⁷ Jehova bi se lahko osredotočil na Lotove napake. Vendar je kasneje navdihnil apostola Petra, da je o Lotu govoril kot o pravičnem človeku. Kako zelo smo veseli, da Jehova spregleda naše napake! (Ps. 130:3) Ali ga lahko v tem posnemamo? Če bomo osredotočeni na dobre lastnosti, ki jih imajo naši bratje in sestre, bomo z njimi bolj potrpežljivi. Tako bodo verjetno lažje sprejeli našo pomoč.

 8. K čemu nas bo sočutje spodbudilo?

⁸ Job v nasprotju z Lotom ni trpel zaradi neke slabe odločitve, ki bi jo sprejel. Vseeno je doživel hude težave. Izgubil je svoje imetje, ugled v družbi in dobro zdravje. Poleg tega so njemu in njegovi ženi umrli vsi otroci. Joba so prav tako obsodili trije lažni prijatelji. Kaj je eden od razlogov, da ti trije lažni tolažniki niso bili sočutni do Joba? Niso se potrudili razumeti, kaj se zares dogaja z Jobom. Zato so prišli do napačnega sklepa in so Joba ostro obsodili. Kako lahko preprečimo, da bi naredili podobno napako? Zavedati se moramo, da samo Jehova pozna vsa dejstva glede posameznikovih okoliščin. Posameznika, ki trpi, pozorno poslušajmo. Pri tem ni dovolj, da samo poslušamo njegove besede, ampak bi se morali potruditi, da čutimo njegovo bolečino. Samo tako bomo lahko bratu ali sestri izkazali iskreno sočutje.

 9. Česa ne bomo delali, če smo sočutni, in zakaj?

⁹ Če smo sočutni, ne bomo širili škodljivih govoric o težavah sovernikov. Tisti, ki obrekuje, občine ne krepi, ampak jo razdvaja. (Preg. 20:19; Rim. 14:19) Takšen posameznik je neuvideven in neprijazen. Njegove besede lahko ranijo osebo, ki že trpi. (Preg. 12:18; Efež. 4:31, 32) Veliko boljše je, da pri drugih iščemo dobre lastnosti in razmišljamo, kako bi jim lahko pomagali, da bi se uspešno spoprijeli s svojimi preizkušnjami.

10. Kaj se naučimo iz besed, zapisanih v Jobu 6:2, 3?

¹⁰ Beri Job 6:2, 3. Jobove besede so bile včasih nepremišljene. Zato je Job kasneje obžaloval to, kar je rekel. (Job 42:6) Podobno kot Job lahko tudi danes posameznik, ki doživlja težave, govori nepremišljeno in izreče kaj, kar kasneje obžaluje. Kako naj bi se takrat odzvali? Ne bodimo kritični, ampak bodimo sočutni. Imejmo v mislih, da Jehova ni želel, da bi kdor koli izmed nas doživljal težave, ki jih imamo danes. Zato ni nič čudnega, če zvest Jehovov služabnik, ki je pod hudim stresom, govori nepremišljeno. Tudi če pove kaj napačnega o Jehovu ali o nas, se ne bi smeli zaradi tega hitro razjeziti in ga obsoditi. (Preg. 19:11)

11. Kako lahko starešine posnemajo Elihuja, ko svetujejo?

¹¹ Včasih pa je treba posamezniku, ki doživlja težave, svetovati ali ga disciplinirati. (Gal. 6:1) Kako lahko starešine to naredijo? Dobro je, da posnemajo Elihuja, ki je Joba sočutno poslušal. (Job 33:6, 7) Jobu je svetoval šele za tem, ko je razumel, kako razmišlja. Starešine, ki posnemajo Elihujev zgled, posamezniku skrbno prisluhnejo in skušajo razumeti njegove okoliščine. Tako je verjetnejše, da bodo s svojim nasvetom posamezniku segli do srca.

12. Kako je na Naomi vplivala smrt njenega moža in sinov?

¹² Naomi je bila zvesta ženska, ki je ljubila Jehova. Vendar je po smrti moža in sinov želela spremeniti svoje ime iz Naomi v »Mara«, kar pomeni »grenkoba«. (Ruta 1:3, 5, 20, 21, pdč. op. pri »Mara«) Naomi je njena snaha Ruta stala ob strani v vseh preizkušnjah. Ruta ni Naomi samo praktično pomagala, ampak jo je tudi tolažila. Svojo ljubezen in podporo je izrazila s preprostimi in iskrenimi besedami. (Ruta 1:16, 17)

13. Zakaj tisti, ki mu je umrl zakonec, potrebuje podporo?

¹³ Sovernik, ki mu umre zakonec, potrebuje našo podporo. Zakonca bi lahko primerjali z drevesoma, ki rasteta drugo ob drugem. V letih se njune korenine prepletejo. Če se eno drevo izruva, lahko to močno vpliva na drugo drevo. Podobno ima lahko nekdo, ki mu umre zakonec, še dolgo zelo močne občutke. Paulab, ki ji je mož nenadoma umrl, pravi: »Moje življenje se je obrnilo na glavo in počutila sem se povsem nemočno. Izgubila sem najboljšega prijatelja. Z možem sem se pogovarjala o vsem. Veselil se je z mano in me podpiral v težkih časih. Bil mi je v veliko oporo. Počutila sem se, kot da bi me prerezali na pol.«

14., 15. Kako lahko tolažimo koga, ki mu je umrl zakonec?

¹⁴ Kako lahko tolažimo posameznika, ki mu je umrl zakonec? Zelo pomembno je, da se z njim pogovarjamo, čeprav nam je morda nelagodno ali ne vemo, kaj naj rečemo. Prej omenjena Paula pravi: »Razumem, da se je ljudem neprijetno pogovarjati, ko kdo umre. Skrbi jih, da bodo rekli kaj napačnega. Vendar je to, da ljudje ničesar ne rečejo, hujše od tega, da se nekdo nerodno izrazi.« Posameznik, ki žaluje, verjetno ne pričakuje, da bomo rekli kaj zelo globokega. Paula pove: »Zelo sem bila hvaležna, ko so mi prijatelji preprosto rekli ‚Res mi je žal‘.«

¹⁵ William, ki mu je žena umrla pred nekaj leti, pravi: »Hvaležen sem, ko mi drugi povedo, kaj lepega se spomnijo o moji ženi. Tako vem, da so jo imeli radi in so jo spoštovali. To mi je zares v veliko pomoč. Njihove besede me navdajo z zadovoljstvom, saj sem svojo ženo zelo cenil in je bila pomemben del mojega življenja.« Bianca, ki je vdova, pojasni: »V tolažbo mi je, ko drugi molijo z mano ali mi preberejo kakšen svetopisemski stavek. Pomaga mi, ko govorijo o mojem možu in me poslušajo, ko o njem pripovedujem.«

16. a) Kako naj bi pomagali posamezniku, ki mu je umrl kdo od ljubljenih? b) Katero odgovornost imamo glede na to, kar piše v Jakobu 1:27?

¹⁶ Tako kot je Ruta stala ob strani ovdoveli Naomi, moramo biti tudi mi v nenehno oporo tistim, ki jim je umrl kdo od ljubljenih. Prej omenjena Paula pravi: »Takoj za tem, ko je moj mož umrl, mi je veliko ljudi pomagalo in me tolažilo. Čez čas pa so se vrnili k svojim vsakodnevnim dejavnostim. Toda moje življenje se je povsem spremenilo. V veliko pomoč je, če se drugi zavedajo, da posameznik, ki žaluje, potrebuje tolažbo še mesece, morda celo leta, po smrti ljubljene osebe.« Vsak posameznik žaluje drugače. Nekateri se kar hitro prilagodijo novim okoliščinam. Za druge pa je vsaka dejavnost, ki so jo včasih opravljali z ljubljeno osebo, boleč spomin. To, kako ljudje žalujejo, se od posameznika do posameznika razlikuje. Zapomnimo si, da nam Jehova daje čast in odgovornost, da skrbimo za tiste, ki jim je umrl zakonec. (Beri Jakob 1:27.)

17. Zakaj potrebujejo našo pomoč tisti, ki jih je zakonec zapustil?

¹⁷ Nekateri se morajo spoprijemati s hudo bolečino in stresom, ko jih zakonec zapusti. Joyce, ki jo je mož zapustil zaradi druge ženske, pravi: »Razveza mi je povzročila hujšo bolečino, kot bi mi jo moževa smrt. Če bi mož umrl v nesreči ali zaradi bolezni, na to ne bi mogel sam vplivati. Toda moj mož se je zavestno odločil, da me bo zapustil. Počutila sem se ponižano in prizadeto.«

18. Kako lahko pomagamo tistim, ki nimajo več zakonca?

¹⁸ Z majhnimi dejanji prijaznosti lahko tem, ki nimajo več zakonca, zagotovimo, da jih imamo radi. Sedaj, ko so sami, bolj kot kdaj prej potrebujejo dobre prijatelje. (Preg. 17:17) Kako lahko pokažemo, da smo njihovi prijatelji? Lahko jih povabimo na preprost obrok. Z njimi lahko nekaj časa preživimo pri sprostitvi ali na oznanjevanju. Občasno jih lahko tudi povabimo, da se nam pridružijo pri družinskem čaščenju. S takšnim ravnanjem bomo razveselili Jehova, saj je »blizu njim, ki so strtega srca,« in »zagovornik vdov«. (Ps. 34:18; 68:5)

19. Kaj naj bi bili odločeni delati glede na 1. Petrovo 3:8?

¹⁹ Kmalu bo nad zemljo zavladalo Božje kraljestvo in takrat bodo »prejšnje nadloge [. . .] pozabljene«. Zares se veselimo časa, ko »to, kar je bilo prej, ne bo več prišlo na misel niti se ne bo pojavilo v srcu«. (Iza. 65:16, 17) Do takrat pa podpirajmo drug drugega ter s svojimi besedami in dejanji pokažimo, da ljubimo svoje sovernike. (Beri 1. Petrovo 3:8.)