Jehova je naše prebivališče

 1., 2. Kako se Božji služabniki počutijo v sedanji stvarnosti in v katerem smislu imajo dom?

ALI se v današnjem svetu počutiš kot doma? Če se ne, potem nisi edini! Že od nekdaj se vsi, ki resnično ljubijo Jehova, v tej stvarnosti počutijo kot tujci. Ko so denimo zvesti Božji častilci selili svoj tabor iz kraja v kraj po kanaanski deželi, so »javno razglašali, da so tujci in začasni prebivalci v deželi«. (Heb. 11:13)

² Podobno Kristusovi maziljeni sledilci, ki imajo svoje »državljanstvo v nebesih«, nase gledajo kot na »tujce in začasne prebivalce« v sedanji stvarnosti. (Fil. 3:20; 1. Pet. 2:11) In kakor Jezus ni bil del sveta, tudi njegove »druge ovce« »niso del sveta«. (Jan. 10:16; 17:16) Kljub temu pa Božje ljudstvo ima »dom«. Pravzaprav uživamo zaščito najbolj varnega in ljubečega doma, kar si jih lahko zamislimo, doma, ki ga vidimo z očmi vere. Mojzes je napisal: »O Jehova, ti si naše prebivališče od roda do roda.«a (Ps. 90:1) Kako se je Jehova izkazal za »prebivališče« svojim zvestovdanim služabnikom v preteklosti? Kako je Jehova ljudstvu, ki nosi njegovo ime, »prebivališče« danes? In kako se bo izkazal za edino varno prebivališče v prihodnosti?

 3. Kaj so predmet, podoba in stična točka podobnosti v Psalmu 90:1?

³ Podobno kot mnoge govorne figure v Bibliji ima tudi ta v Psalmu 90:1 predmet, podobo in stično točko podobnosti. Predmet te govorne figure je Jehova. Podoba pa je prebivališče oziroma kraj prebivanja. Jehova ima s takšnim krajem veliko skupnega. Ponuja denimo zaščito svojemu ljudstvu. To se ujema z dejstvom, da je poosebljenje ljubezni. (1. Jan. 4:8) Je tudi Bog miru, ki svojim zvestovdanim omogoča, da prebivajo na varnem. (Ps. 4:8) Razmislimo na primer o tem, kako je ravnal z zvestimi očaki. Začnimo z Abrahamom.

4., 5. Kako se je Bog izkazal za »prebivališče« Abrahamu?

⁴ Lahko si samo predstavljamo, kako se je počutil Abraham, takrat še Abram, ko mu je Jehova rekel: »Pojdi iz svoje dežele in od svojih sorodnikov [. . .] v deželo, ki ti jo bom pokazal.« Tudi če se je Abrahama ob tem polotila kakršna koli zaskrbljenost, je ta izginila, ko mu je Jehova še rekel: »Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom in ti naredil veliko ime [. . .]. Blagoslovil bom tiste, ki te bodo blagoslavljali, in preklel tistega, ki te bo preklinjal.« (1. Mojz. 12:1–3)

⁵ S temi besedami je Jehova obljubil, da bo Abrahamu in njegovim potomcem postal varno prebivališče. (1. Mojz. 26:1–6) Jehova je svojo obljubo izpolnil. Na primer: egiptovskemu faraonu in gerarskemu kralju Abimelehu je preprečil, da bi onečastila Saro in umorila Abrahama. Podobno je zaščitil tudi Izaka in Rebeko. (1. Mojz. 12:14–20; 20:1–14; 26:6–11) Takole beremo: »[Jehova] nobenemu človeku ni dovolil, da bi jih ogoljufal, zaradi njih je opominjal kralje. Rekel je: ‚Ne dotikajte se mojih maziljencev, ne storite hudega mojim prerokom!‘« (Ps. 105:14, 15)

 6. Kaj je Izak naročil Jakobu in kako se je Jakob morda ob tem počutil?

⁶ Med te preroke je spadal tudi Abrahamov vnuk Jakob. Ko je za Jakoba nastopil čas, da si najde ženo, mu je njegov oče Izak rekel: »Ne jemlji si žene izmed kánaanskih hčera! Vstani, pojdi v Padán Arám, v hišo Betuéla, očeta svoje matere, in si tam vzemi ženo izmed hčera materinega brata Labana.« (1. Mojz. 28:1, 2) Jakob je svojega očeta takoj ubogal. Zapustil je varno zavetje, ki ga je bil deležen med svojimi najbližjimi sorodniki v Kanaanu, in očitno sam odpotoval stotine kilometrov daleč na področje Harana. (1. Mojz. 28:10) Mogoče je razmišljal: »Kako dolgo me ne bo nazaj? Ali me bo stric lepo sprejel in mi priskrbel bogaboječo ženo?« Če so Jakoba begale takšne skrbi, so te gotovo izginile, ko je prispel v Luz, ki je bil kakih 100 kilometrov oddaljen od Beeršebe. Kaj pa se je zgodilo v Luzu?

 7. Kako je Bog v sanjah pomiril Jakoba?

⁷ V Luzu se je Jakobu v sanjah prikazal Jehova in mu rekel: »Jaz sem s teboj in varoval te bom na vsej poti, na katero si krenil, in te pripeljal nazaj v to deželo. Ne bom te namreč zapustil, dokler ne bom izpolnil tega, kar sem ti obljubil.« (1. Mojz. 28:15) Te prijazne besede so Jakoba gotovo pomirile in potolažile! Ali si ga lahko zamisliš, kako zatem z odločnimi koraki stopa naprej in komaj čaka, da vidi, kako bo Bog izpolnil svojo besedo? Če si tudi ti zapustil dom, morda zato, da bi služil v tuji deželi, potem verjetno razumeš, kakšna čustva vse so obhajala Jakoba. Toda brez dvoma lahko vidiš dokaze tega, kako Jehova skrbi zate.

 8., 9. Kako vse se je Jehova izkazal za »prebivališče« Jakobu in kaj se iz tega lahko naučimo?

⁸ Ko je Jakob prispel v Haran, ga je njegov stric Laban prijazno sprejel in mu pozneje za ženi dal Lejo in Rahelo. Toda kasneje je Laban poskušal Jakoba izkoristiti, saj mu je plačilo desetkrat spremenil. (1. Mojz. 31:41, 42) Vendar je Jakob te krivice prenašal, trdno prepričan, da bo Jehova še naprej skrbel zanj – in tako je tudi bilo! Ko je čez čas Bog Jakobu rekel, naj se vrne v Kanaan, je ta očak že imel v lasti »veliko čredo, pa tudi dekle in hlapce, kamele in osle«. (1. Mojz. 30:43) Jakob je poln hvaležnosti molil: »Nisem vreden vse srčne dobrotljivosti in vse zvestobe, ki si ju doslej izkazal svojemu služabniku, saj sem le s palico prečkal ta Jordan, zdaj pa sta iz mene nastala dva tabora.« (1. Mojz. 32:10)

⁹ Besede »O Jehova, ti si naše prebivališče od roda do roda«, ki jih je Mojzes izrekel v svoji molitvi, so bile še kako resnične! (Ps. 90:1) Te besede enako veljajo danes, saj je Jehova, ki se »v nasprotju s senco ne spreminja«, še vedno toplo in varno prebivališče svojim zvestovdanim. (Jak. 1:17) Poglejmo, kako.

10. Zakaj smo lahko prepričani, da je Jehova še vedno prebivališče svojim služabnikom?

¹⁰ Predstavljaj si naslednje: Si na sodišču in pričaš proti kriminalni združbi, ki deluje po vsem svetu. Njen vodja je zelo inteligenten, vpliven in brezobziren lažnivec in morilec. Kako bi se počutil, ko bi ob koncu tistega dne odhajal s sodišča? Varnega? Komajda! Pravzaprav bi upravičeno lahko zahteval zaščito. Ta namišljena zgodba dobro ponazarja, v kakšnem položaju so Jehovovi služabniki, ki pogumno pričajo za Jehova in neustrašno razgaljajo njegovega zlobnega največjega sovražnika Satana. (Beri Razodetje 12:17.) Toda ali je Satanu uspelo utišati Božje ljudstvo? Ne! Pravzaprav duhovno vedno bolj napredujemo – in za to obstaja samo ena razlaga: Jehova je še vedno naše zatočišče, »prebivališče«, še zlasti v teh zadnjih dneh. (Beri Izaija 54:14, 17.) To pa pomeni, da Jehova ne bi mogel biti naše varno prebivališče, če bi dovolili Satanu, da bi nas zvabil iz tega prebivališča.

11. Kaj se lahko naučimo od očakov?

¹¹ Od očakov se lahko naučimo še nekaj. Čeprav so živeli v kanaanski deželi, so ostali ločeni od prebivalcev te dežele in so sovražili njihova hudobna in nemoralna početja. (1. Mojz. 27:46) Bili so načelni ljudje in za življenje niso potrebovali dolgega seznama zapovedi in prepovedi. To, kar so vedeli o Jehovu in njegovi osebnosti, jim je povsem zadostovalo. Ker je bil Jehova njihovo prebivališče, se svetu niso želeli približati toliko, kot bi se lahko. Raje so se držali stran od njega, kolikor je bilo le mogoče. S tem so nam dali odličen zgled! Ali si prizadevaš posnemati zveste očake pri izbiri družbe in razvedrila? Žal nekateri v krščanski občini dajejo vtis, da se v Satanovem svetu počutijo vsaj nekoliko prijetno. Če pri sebi opaziš podoben občutek, pa četudi samo malenkosten, moli glede tega. Ne pozabi, da je ta svet Satanov. Odseva njegovega hladnega in sebičnega duha. (2. Kor. 4:4; Efež. 2:1, 2)

12. a) Kaj vse Jehova pripravlja za svoje častilce? b) Kakšne občutke v tebi vzbujajo te priprave?

¹² Da se ne bi ujeli v Satanove spletke, se moramo popolnoma okoristiti vsega, kar Jehova pripravlja za svoje častilce, za tiste, ki si ga izberejo za prebivališče. K temu spadajo krščanski shodi, družinsko čaščenje in »darovi v obliki ljudi« – pastirji, ki jih je postavil Bog, da bi nas tolažili in podpirali, ko se spoprijemamo z izzivi. (Efež. 4:8–12) Brat George Gangas, ki je bil dolga leta član Vodstvenega organa, je napisal: »Ko sem med [Božjim ljudstvom], se počutim, kot da sem doma s svojo družino, v duhovnem raju.« Ali tudi ti čutiš tako?

13. Kaj pomembnega se lahko naučimo iz Hebrejcem 11:13?

¹³ Naslednja lastnost, ki so jo imeli očaki in je vredna posnemanja, je ta, da so bili pripravljeni biti drugačni od okolice. Kot smo omenili že v prvem odstavku, so »javno razglašali, da so tujci in začasni prebivalci v deželi«. (Heb. 11:13) Ali si tudi ti odločen biti drugačen od okolice? Seveda to ni vedno lahko. Toda z Božjo pomočjo in podporo sokristjanov ti lahko uspe. Ne pozabi, da nisi sam. Vsi, ki služijo Jehovu, bijejo boj! (Efež. 6:12) Vendar iz tega boja lahko izidemo kot zmagovalci, če zaupamo Jehovu in si ga izberemo za prebivališče.

14. Katero »mesto« čakajo Jehovovi služabniki?

¹⁴ Pomembno pa je še nekaj: posnemati Abrahama, tako da imamo oči uprte v nagrado. (2. Kor. 4:18) Apostol Pavel je napisal, da je Abraham pričakoval »mesto, ki ima prave temelje, katerega graditelj in stvaritelj je Bog«. (Heb. 11:10) To »mesto« je Mesijansko kraljestvo. Abraham je seveda moral čakati to »mesto«. Nam pa ni treba. Sedaj to kraljestvo že vlada v nebesih. Poleg tega veliko dokazov kaže na to, da bo kmalu prevzelo oblast tudi na zemlji. Ali je to Kraljestvo zate resnično? Ali vpliva na to, kako gledaš na življenje in na sedanji svet, ter na to, kaj daješ na prvo mesto v življenju? (Beri 2. Petrovo 3:11, 12.)

15. Kakšna prihodnost čaka tiste, ki zaupajo v sedanji svet?

¹⁵ Med približevanjem konca Satanovega sveta bodo »boleče nadloge« vse hujše. (Mat. 24:7, 8) Vsekakor pa bodo stvari šle na slabše med veliko stisko. Splošna infrastruktura bo v razsulu in ljudje se bodo bali za svoje življenje. (Hab. 3:16, 17) Iz samega obupa bodo tako rekoč iskali zatočišče »po votlinah in gorskem skalovju«. (Raz. 6:15–17) Vendar ne bodo niti dobesedne votline niti goram podobne politične in trgovske organizacije ponujale nobene zaščite.

16. Kako naj bi gledali na krščansko občino in zakaj?

¹⁶ Toda Jehovovo ljudstvo bo še naprej uživalo varnost v svojem »prebivališču«, pri Bogu Jehovu. Podobno kakor prerok Habakuk se bodo veselili v Jehovu; radovali se bodo v Bogu svoje rešitve. (Hab. 3:18) Kako se bo Jehova v teh turbulentnih časih izkazal za »prebivališče«? Počakajmo in bomo videli. Ampak nekaj smo lahko prepričani: podobno kot Izraelci, ko so šli iz Egipta, bo tudi »velika množica« ostala organizirana in vselej pozorna na Božja navodila. (Raz. 7:9; beri 2. Mojzesova 13:18.) Ta navodila bodo prišla po teokratičnem postopku, verjetno po občinah. V Izaiju 26:20 je omenjena besedna zveza »sobe, kjer boš na varnem«. Te sobe se morda nanašajo na občine po vsem svetu. (Beri Izaija 26:20.) Ali ceniš občinske shode? Ali takoj ubogaš navodila, ki jih Jehova daje po občini? (Heb. 13:17)

17. V kakšnem smislu je Jehova »prebivališče« celo svojim zvestim služabnikom, ki umrejo?

¹⁷ Celo tisti zvesti, ki bodo morda umrli, preden se bo začela velika stiska, bodo ostali na varnem pri Jehovu, njihovem »prebivališču«. V kakšnem smislu? Veliko časa po smrti zvestih očakov je Jehova rekel Mojzesu: »Jaz sem Bog [. . .] Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba.« (2. Mojz. 3:6) Ko je kasneje Jezus citiral te besede, je še dodal: »On ni Bog mrtvih, ampak živih, saj so njemu vsi živi.« (Luk. 20:38) Da, za Jehova so njegovi zvesti služabniki, ki so že umrli, kakor da bi bili živi; gotovo jih bo obudil. (Prid. 7:1)

18. Na kakšen poseben način se bo v novem svetu Jehova izkazal za »prebivališče« svojemu ljudstvu?

¹⁸ V novem svetu, ki je tik pred nami, bo Jehova postal »prebivališče« svojemu ljudstvu še v nekem drugem pomenu. V Razodetju 21:3 piše: »Glej! Božji šotor je med ljudmi in Bog bo prebival z njimi.« Sprva bo Jehova prebival med svojimi zemeljskimi podložniki po svojem predstavniku, Kristusu Jezusu. Ob koncu tisoč let pa bo Jezus izročil Kraljestvo svojemu Očetu in s tem povsem izpolnil Božji namen z zemljo. (1. Kor. 15:28) Popolni ljudje zatem ne bodo več potrebovali Jezusa kot posrednika; Jehova jim bo vladal neposredno. Čaka nas res čudovita prihodnost! Medtem pa si prizadevajmo posnemati zveste rodove iz davnine, ki so si Jehova izbrali za »prebivališče«.