Vrhunci Biblije Psalmi 107 do 150
Srečen Bog, srečen njegov narod!
Sreča je cilj, ki ga večina ljudi nikoli ne doseže. Za manjše število drugih pa je sreča način življenja. Njihov ključ za to? Pravo čaščenje! Psalmi nas prepričujejo, da je Jehova srečen Bog in smo zato tudi mi srečni, če ga častimo. V dokaz tega poglejmo v Peto knjigo Psalmov, to je, v Psalme 107 do 150.
Rešitelj Jehova
Prosimo, preberi Psalme 107 do 119. Molitev Judov za osvoboditev iz suženjstva v Babilonu je uslišana. ‚Jehovini rešenci’ praznujejo vrnitev s pesmijo. (Psalm 107) Ker so bili prej rešeni, je David ‚napisal melodijo’ Bogu in razglasil njegovo dobroto in ljubezen. (Psalm 108, 109) Z Jehovino močjo si bo Davidov Gospod, Jezus Kristus, podložil Božje sovražnike. (Psalm 110) Poleg tega, da svoje ljudstvo rešuje, Jehova blagoslavlja pravičnika, ki se ga boji. (Psalm 111, 112) Po osvoboditvi iz Babilona so Judje na velikih letnih praznovanjih peli zahvalne Psalme ali pesmi slave. (Psalmi 113—118) 119. psalm je najdaljši, in vse razen 2. izmed 176 vrstic opozarjajo na Božji zakon ali besedo.
◆ 107:27 — Kako je »vsa njihova modrost izginila« (NS)?
Podobno kot mornarje zajame strašno neurje, se je modrost Judov pokazala plehka v času suženjstva v Babilonu; neuspešna so bila vsa ljudska sredstva za rešitev. Toda, če bi se v tej viharni situaciji obrnili k Jehovi, bi se rešili. On je povzročil simbolično nevihto, da bi jih odpravil in osvobodil v varni »pristan« — v judejsko deželo. (Psalm 107:30)
◆ 110:3 — Kaj pomeni, da so mladi podobni ‚rosnim kapljicam’?
Rosa se povezuje z blagoslovi, rodovitnostjo in obilnostjo. (1 Mojzesova 27:28) Rosne kaplje so tudi nežne, osvežilne, ohranjajo življenje in so številne. Ob dnevu vojne moči mesijanskega Kralja, se njegovi podložniki z veseljem ponudijo v tako velikem številu, da se jih lahko primerja z rosnimi kapljicami. Danes številni mladi moški in ženske služijo Bogu in sočastilcem podobno kot osvežilne rosne kaplje.
◆ 116:3 — Kaj so »smrtne vezi«?
Izgledalo je, da se je smrtna zanka tako močno zadrgnila okoli psalmista, da ji ni bilo več mogoče ubežati. Če nekoga tesno zvežejo, začuti ostro bolečino in grška verzija Septuaginte prevaja grško besedo za »vezi« z »nenadno ostro bolečino«, »muko«. Jezus je torej, ko je umrl bil v objemu nemoči ali ‚zvezan’ v smrti. Ko je torej Jehova obudil Jezusa, ga je ‚rešil smrtnih vezi’. (Apostolska dela 2:24)
◆ 119:83 — Kako je bil psalmist podoben »mehu«?
Medtem ko je psalmist čakal, da ga Jehova potolaži, je postal podoben kožnatemu mehu, ki ga obesijo, kadar ga ne uporabljajo. Zaradi dima v šotoru ali hiši brez dimnika, takšen meh postopoma potemni, se osuši in naguba. To se je pravzaprav zgodilo s psalmistom v rokah preganjalcev. (84. vrstica) Da je potrt, se je verjetno videlo na njegovem žalostnem in nagubanem obrazu, njegovo telo pa je verjetno bilo zelo izčrpano, ker je bilo izsušeno. (Primerjaj Psalm 32:4.) Tako se je morda počutil ničvrednega kot obrabljen kožni meh, ki so ga zavrgli, ker ne drži več tekočine. Vseeno pa ni ‚pozabil Božjih odredb’.
◆ 119:119 — Kako Jehova »kot žlindro odpravlja brezbožne«?
Žlindra, ki se izloča pri topljenju kovine ali v talilnih pečeh je ničvreden stranski proizvod, nekaj nečistega, kar se zavrže. Tako prečiščevalec loči kovino, zlato ali srebro, od »žlindre«. Za Jehovo so hudobni ljudje podobni kupom žlindre, ki so vredni le toliko, da se jih odstrani, zato jih ločuje od tistih, ki jim je naklonjen. (Primerjaj Ezekijel 22:17—22.)
Pouk za nas: Podobno kot Judje v preteklosti, danes Jehovine priče pričakujejo rešitev — tokrat iz neurja Harmagedona. (Razodetje 16:14, 16) V času, ki ga je Bog določil, bo ta stari sestav stvari odstranjen z njegovo veliko vojno. Tisti, ki ne iščejo rešitve pri Jehovi bodo brezupno nemočni, ko jih bodo premetavali valovi velike stiske. Preživeli pa se bodo »zahvaljevali Jehovi za njegovo ljubečo dobroto«. (NS) Zato lahko v teh zadnjih dneh Jezusovi maziljeni sledilci in »velika množica« popolnoma zaupajo Jehovi. (Psalm 107:31; Razodetje 7:9)
‚Pesmi vzpenjanja’
Beri Psalme 120 do 134. Ti 15 psalmi se imenujejo pesmi »vzpenjanja«. Učenjaki niso enotnega mnenja glede pomena »vzpenjanja«, toda mogoče so Izraelci te pesmi peli, ko so se vzpenjali, ali hodili v višje ležeče mesto Jeruzalem, v času treh letnih praznikov. (Psalm 122:1)
◆ 120:4 — Kaj so bile te »ostre puščice« in »brinova žerjavica«?
Žaljiv (obrekljiv) jezik je lahko uničevalen kot orožje ali ogenj. (Pregovori 12:18; Jakob 3:6) Ob povračilu bo Jehova poskrbel, da bo takšen obrekljiv jezik utišala vojakova puščica. Zanimivo je, da oglje, narejeno iz brinovega lesa zelo močno gori, kar odkriva neprizanesljivost božanske sodbe nad »zvijačnim jezikom«. (Psalm 120:2, 3)
◆ 131:2 — Kako je duša postala kot »odstavljenec« ali »odstavljeno dete«?
Preden se ga odstavi, dojenček hrepeni po materi, da bi potešil željo po hrani. Ob tem v materinem naročju najde zadovoljstvo, varnost in uteho. Zadovoljen s ponižnim potom, ki ga je ubral (1. vrstica), se je psalmist počutil »pomirjenega in potešenega«, kot odstavljenec v materinih rokah. Če ponižno čakamo na Jehovo in delamo njegovo voljo, bomo deležni bogatih blagoslovov.
Pouk za nas: Čeprav Jehova lahko reši svoj narod iz nesreče, pa ne ščiti ljudi pred vsemi nevarnostmi. Dejansko so neugodnosti navedle sestavljalce, da so izgovorili te psalme. Toda, Bog »ne bo dopustil, da bi bili skušani čez vaše moči« (JP) ampak bo »poskrbel tudi izhod« iz stiske. (1 Korinčanom 10:13) Jehova nas ščiti pred duhovnim propadom. On lahko vodi dogodke tako, da prepreči samo nesrečo ali pa nas okrepi, da bi lahko vzdržali pritisk. V ta namen zelo blažilno in koristno deluje enotnost, ki smo je deležni na naših krščanskih sestankih. (Psalm 133:1—3)
Hvalevreden Bog
Beri Psalme 135 do 145. V nasprotju z maliki, katerih izdelovalci postanejo njim podobni, je Jehova hvalevreden Bog in Rešitelj. (Psalmi 135, 136) Njegov narod niti v Babilonu ni pozabil »pesmi o Sionu«. (Psalm 137) David je dejal, da bodo ‚kralji hvalili Jehovo’ in ga poviševali zaradi tega, ker je veličastno ustvarjen. (Psalmi 138, 139) Moli se za Božjo zaščito in opeva njegovo dobroto, ker se zaveda, da samo dober odnos z Jehovo prinaša resnično srečo. (Psalmi 140—145)
◆ 138:2 — Kako je Bog povišal besedo nad svoje ime?
Kadar Jehova nekaj objavi v svojem imenu, od spolnitve mnogo pričakujemo. Vendar vedno prekosi naša pričakovanja, povzroči, da daleč preseže naše pričakovanje. Bog torej poveličuje svoje »besede« tako, da jih spolni v večji meri, kot mi pričakujemo.
◆ 139:9 — Kaj je mišljeno s »perutmi zarje«?
Ta izraz opisuje svitanje, ko se zarja, kot da bi imela krila, počasi širi čez nebo, od vzhoda proti zahodu. Če bi si David nadel »krila zarje« in dosegel najbolj oddaljene kraje na zahodu, bi še vedno bil pod Jehovino skrbjo in nadzorom! (Psalm 139: 10; primerjaj Amos 9:2, 3.)
◆ 141:3 — Zakaj je David želel »čuvati vrata ustnic svojih«?
David je vedel, kakšno škodo lahko napravi jezik in v kakšni skušnjavi so nepopolni ljudje glede prenagljenega govorjenja, še posebej, če so izzvani. Mojzes je bil najbolj krotek človek na zemlji, pa je vseeno grešil s svojim jezikom pri vodah v Meribi (4 Mojzesova 12:3; 20:9—13) Potrebno je brzdati ustnice (ali jezik), da ne bi govorili nepravično in si tako ohranili dobro srce. (Jeremija 3:5—12)
◆ 142:7 — Kaj je David mislil, ko je rekel, da je njegova duša v »zaporu«?
Bil je sam s svojimi problemi, kakor da je v temnem, nevarnem zaporu, kjer ga nihče ne razume in je ločen od vseh ljudi. Kadar podobno čutimo, in mislimo, da nimamo ‚zavetja’, lahko z zaupanjem kličemo Jehovo na pomoč. (Psalm 142:3—7)
Pouk za nas: V 139. psalmu je David dejal, da je vesel, ker ga Bog lahko ‚preišče’ in ‚spozna’ njegove poti in njega samega. Namesto, da bi se hotel osamosvojiti, se je David še bolj zanašal na Božje vodstvo in nadzor. Vedel je, da ga Bog vedno vidi. Takšno spoznanje ga ni le varovalo pred napačnim ravnanjem, ampak mu je tudi nudilo največjo tolažbo. Dejstvo, da Jehova pozna naša dela, razume naše probleme in nam je vedno pripravljen pomagati, nas navdaja z globokim občutkom varnosti in miru, ki je potreben za našo srečo.
Hvalite Jah!
Beri Psalme 146 do 150. Ti psalmi so zaključek teme celotne knjige Psalmov — »Hvalite Jah, ljudje!« Vsak med njimi se prične in konča s temi veličastnimi besedami. Vse to privede do velikega vrhunca v 150. psalmu, ki poziva vse stvarstvo, naj »hvali Jah!«
◆ 146:3 — Zakaj naj se ne zanašamo na človeške vladarje?
Človeški voditelji so smrtni. Ne morejo rešiti sebe in ne tistih, ki jim zaupajo. Verjetnost smrti torej spodkopava zaupanje v človeško vodstvo. Toda »srečen je... kdor upa v Jehovo, svojega Boga.« (Psalm 146:5, 6, NS) Psalmist je vedel, da potrebuje višje vodstvo od tistega, ki mu ga nudi sam človek.
◆ 148:4 — Kaj so ‘vode nad nebom’?
Psalmist je očitno mislil na oblake, ki nosijo vodo iznad zemlje, in ki jo občasno izpraznijo v obliki dežja, voda se torej spet vrača v oceane. Ta krožni tok je življenjsko pomemben, in že sam njegov obstoj je na slavo Stvarniku. Ker se o raztežju ozračja med zemljo in oblaki lahko govori kot o nebu, je psalmist za oblake rekel, da so ‘vode nad nebom’.
Psalmist je razodel naslednjo resnico: Da bi bili resnično srečni, moramo biti v dobrem odnosu z Jehovo. Tako je lahko celoten cilj Božjega naroda in samisel našega obstoja povzet z psalmistovim zaključnim pozivom: »Vse kar diha naj slavi Jehovo. Hvalite Jah, ljudje!« (Psalm 150:6, NS)