»Kdo je kakor Jehova, naš Bog?«
»Kdo je kakor Gospod, naš Bog, ki prestoluje na višavi?« (PSALM 113:5)
1., 2. a) Kako Jehovove priče gledajo na Boga in na Biblijo? b) Kateri vprašanji je vredno preiskati?
JEHOVOVI častilci so zares blagoslovljeni. Kakšna prednost je biti v tej srečni množici! Jehovove priče sprejemamo nasvete, zakone, nauke, obljube in prerokbe Božje besede, Biblije. Radi se učimo iz Svetega pisma in ,se damo poučiti Bogu‘ (Janez 6:45).
2 Ker Jehovove priče iskreno častijo Boga, se lahko vprašamo: »Kdo je kakor Gospod, naš Bog?« (Psalm 113:5) Te psalmistove besede kažejo vero. Toda zakaj Priče tako iskreno verujejo v Boga? In zaradi česa hvalijo Jehova?
Vera in hvala sta na mestu
3. Kaj so halelski psalmi ter zakaj se tako imenujejo?
3 Vera v Jehova je upravičena, saj je on edinstven Bog. To poudarjajo 113., 114. in 115. psalm, ki spadajo k šestim halelskim psalmom. Glede na rabinsko Hilelovo šolo so 113. in 114. psalm peli med judovsko pashalno večerjo, in sicer zatem ko so natočili drugi kozarec vina in pojasnili pomen slavja. Psalme od 115 do 118 so zapeli po četrtem kozarcu vina (primerjaj Matej 26:30). Halelski psalmi se imenujejo zato, ker je v njih večkrat ponovljen vzklik Aleluja, »Hvalite Jah!«.
4. Kaj pomeni izraz Aleluja, kolikokrat se pojavlja v Bibliji?
4 Aleluja je prečrkovanje hebrejskega izraza, ki se v psalmih pojavi 24-krat. V Bibliji se štirikrat pojavi še grška oblika; v zvezi z veseljem ob uničenju velikega Babilona, svetovnega krivoverskega kraljestva, in z veseljem, ko Bog Jehova zakraljuje (Razodetje 19:1-6). Ko bomo zdaj pregledali tri halelske psalme, si lahko zamislimo, da pojemo te pesmi na hvalo Jehovu.
Hvalite Jah!
5. Na katero vprašanje odgovarja 113. psalm in komu je še posebej namenjena zapoved iz Psalma 113:1, 2?
5 Psalm 113 odgovarja na vprašanje, zakaj hvaliti Jehova. Začne se z zapovedjo: »Aleluja. Hvalite, služabniki Gospodovi, hvalite Gospodovo ime! Gospodovo ime bodi slavljeno zdaj in na veke!« (Psalm 113:1, 2) Aleluja! Da, hvalite Jah! Ta zapoved je namenjena predvsem Božjemu ljudstvu v tem ,času konca‘ (Danijel 12:4). Od zdaj in vso večnost bo Jehovovo ime povišano po vsem svetu. Njegove priče razglašajo, da je Jehova Bog, Kristus kralj in da je Kraljestvo v nebesih že vzpostavljeno. Satan hudič in njegova organizacija ne moreta preprečiti tega slavljenja Jehova.
6. Kako je Jehova hvaljen ,od sončnega vzhoda do zahoda‘?
6 Pesem hvale se bo širila in Jehova bo povzročil, da bo napolnila zemljo. »Od sončnega vzhoda do njega zahoda bodi hvaljeno ime Gospodovo!« (Psalm 113:3) To pomeni več kakor da ga dnevno časti nekoliko zemeljskih stvarjenj. Sonce vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu, obseva celo zemljo. Vsi ljudje, osvobojeni sužnjevanja krivi religiji in Satanovi organizaciji, bodo kmalu hvalili Jehovovo ime povsod, kjer sije sonce. To pesem, ki se ne bo nikoli končala, zdaj pravzaprav pojejo maziljene Jehovove priče in tisti, ki bodo zemeljski otroci Kralja, Jezusa Kristusa. Kako veliko prednost imajo, da pojejo hvalo Jehovu!
Jehova je brez primere
7. Katera dva vidika Jehovove vrhovnosti omenja 4. vrstica 113. psalma?
7 Psalmist nadaljuje: »Nad vse narode je Gospod vzvišen, nad nebesa se dviga njegovo veličastvo.« (Psalm 113:4) Tu sta omenjena dva vidika Božje vrhovnosti: 1. pred Jehovom, Vrhovnim, ki je ,vzvišen nad vse narode‘, so ti kakor kapljica v vedru in le prah na tehtnici (Izaija 40:15; Danijel 7:18); 2. je veliko bolj slaven ko naravna nebesa, angeli izvajajo njegovo vrhovno voljo (Psalm 19:2, 3, v NW 1, 2; 103:20, 21).
8. Zakaj in kako se Jehova poniža, da bi opazoval zadeve v nebesih in na zemlji?
8 Božja vzvišenost je psalmista spodbudila, da je rekel: »Kdo je kakor Gospod, naš Bog, ki prestoluje na višavi in gleda navzdol na nebesa in zemljo?« (Psalm 113:5, 6) Bog je tako vzvišen, da se mora ponižati, kadar želi opazovati nebesa in zemljo. Čeprav Jehova ni nikomur podrejen ali podložen, je ponižen, ko je usmiljen in sočuten z navadnimi grešniki. Svojo ponižnost je dokazal tudi s tem, ko je za maziljene kristjane in za vse človeštvo dal svojega sina, Jezusa Kristusa, kot ,spravno žrtev‘ (1. Janezovo 2:1, 2).
Jehova je sočuten
9., 10. Kako Bog »povišuje ubožca, da ga posadi med kneze«?
9 Psalmist v nadaljevanju poudari Božje sočutje: »Iz prahu dviga siromaka, iz blata povišuje ubožca, da ga posadi med kneze, med kneze svojega ljudstva. Nerodovitni daje, da prebiva v hiši kot vesela mati otrok. [Hvalite Jah, ljudje!, NW]« (Psalm 113:7-9) Jehovovo ljudstvo zaupa, da On lahko poštene reši iz stiske, spremeni njihove razmere ter zadovolji njihove prave potrebe in želje. ,Visoki in Vzvišeni . . . oživlja duh ponižanih in . . . srce potrtih.‘ (Izaija 57:15)
10 Kako Jehova »povišuje ubožca, da ga posadi med kneze«? Kadar je to Božja volja, Bog svoje služabnike postavi na tako slavne položaje, kakršne imajo knezi. Tako je napravil z Jožefom, ta je postal egiptovski upravnik zalog hrane (1. Mojzesova 41:37-49). V Izraelu so zelo cenili prednost sedeti s knezi ali oblastniki Jehovovega ljudstva. Tem možem je Bog, kakor danes krščanskim starešinam, pomagal in jih blagoslavljal.
11. Zakaj lahko trdimo, da se Psalm 113:7-9 nanaša predvsem na sodobno Jehovovo ljudstvo?
11 Kako pa je s tem, da ,nerodovitna postane vesela mati‘? Jehova je nerodovitni Hani dal sina — Samuela, ki ga je posvetila Božji službi (1. Samuelova 1:20-28). Pomembnejše pa je, da je Božja simbolična žena, nebeški Sion, začela rojevati duhovne otroke, najprej Jezusa, zatem pa je bil sveti duh izlit na njegove učence ob binkoštih leta 33 (Izaija 54:1-10, 13; Apostolska dela 2:1-4). Kakor je Bog Jude po babilonskem ujetništvu ponovno naselil v njihovi domovini, tako je 1919. leta osvobodil maziljeni ostanek ,Božjega Izraela‘ iz babilonske sužnosti in ga duhovno tako obilno blagoslovil, da so zanj veljale besede iz Psalma 113:7-9 (Galačanom 6:16). Člani ostanka duhovnih Izraelcev so se kot zvestovdane Jehovove priče skupaj s svojimi tovariši z zemeljskim upanjem prisrčno odzvali na zaključne besede 113. psalma (AC): »Aleluja!«
Dokaz Jehovove edinstvenosti
12. Kako 114. psalm prikazuje Jehovovo edinstvenost?
12 Psalm 114 prikazuje Jehovovo edinstvenost z navajanjem izrednih dogodkov v izraelski zgodovini. Psalmist poje: »Ko je šel Izrael iz Egipta, hiša Jakobova iz srede tujega ljudstva, je Juda postal njegovo svetišče, Izrael njegovo kraljestvo.« (Psalm 114:1, 2) Bog je osvobodil Izraelce iz sužnjevanja Egipčanom, ki so govorili njihovim ušesom tuj jezik. Jehova je rešil svoje ljudstvo, v pesniški primeri imenovano Juda in Izrael, to pa kaže, da je Jehova sposoben rešiti tudi vse svoje današnje služabnike.
13. Kako Psalm 114:3-6 kaže Jehovovo vrhovnost z ustreznimi dogodki v izraelski zgodovini?
13 Naslednje besede dokazujejo Jehovovo vrhovnost nad vsem stvarstvom: »Morje je videlo in zbežalo, Jordan se je nazaj obrnil. Gore so skakale kakor ovni, griči kakor jagnjiči. Kaj ti je, morje, da bežiš? Jordan, da se nazaj obračaš? Gore, da skačete kakor ovni, griči kakor jagnjiči?« (Psalm 114:3-6) Rdeče morje je »zbežalo«, ko je Bog skozenj napravil pot za svoje ljudstvo. Izrael je takrat videl, kako se je Jehovova mogočna roka obrnila proti Egipčanom, da so pomrli, ko se je voda spet zlila (2. Mojzesova 14:21-31). Ob podobnem razodetju božanske moči se je Jordan »nazaj obrnil«, in tako so Izraelci lahko odšli čezenj v Kanaan (Jozue 3:14-16). »Gore so skakale kakor ovni« — ob sklenitvi postavine zaveze se je Sinaj kadil in tresel (2. Mojzesova 19:7-18). Ko se približuje višek pesmi, psalmist poje v vprašanjih, morda želi namigniti, da so ob teh razodetjih Jehovove moči bile prestrašene celo nežive reči, morje, reka, gore in gričevje.
14. Kaj je Jehova s svojo močjo napravil v Meribi in Kadešu ter kako bi moralo to vplivati na njegove sodobne služabnike?
14 Psalmist še vedno poje o Jehovovi moči: »Strepeči, zemlja, pred Gospodovim obličjem, pred obličjem Jakobovega Boga, ki spreminja skalo v jezero, pečino v studenec voda!« (Psalm 114:7, 8) S tem slikovito pokaže, da bi se človeštvo moralo bati Jehova, Gospoda in Vesoljnega vladarja zemlje. Bil je ,Jakobov‘ oziroma Izraelov Bog, zdaj pa je Bog duhovnih Izraelcev in njihovih zemeljskih spremljevalcev. Jehova je v Meribi in Kadešu v pustinji pokazal svojo moč, ko je Izraelcem s čudežem priskrbel vodo, ,spremenil je skalo v jezero, pečino v studenec voda‘ (2. Mojzesova 17:1-7; 4. Mojzesova 20:1-11). Ti opomini o Jehovovi strašni moči in rahločutni skrbi so za Priče tehtni razlogi za brezpogojno vero vanj.
Drugačen od malikov
15. Kako so morda peli 115. psalm?
15 Psalm 115 nas spodbuja, naj hvalimo Jehova in zaupamo vanj. Jehovu pripisuje blagoslove in pomoč ter dokazuje, da so maliki nekoristni. Morda so ta psalm peli z odpevanjem. Morda je en glas pel: »Vsi, ki se Gospoda boje, zaupajo v Gospoda,« zbor pa je odgovoril: »On je njihov pomočnik in njihov ščit.« (Psalm 115:11)
16. Kakšno nasprotje je med Jehovom ter maliki narodov?
16 Slava ne pripada nam, marveč imenu Jehova, Boga srčne dobrote, zvestovdane ljubezni in resnicoljubnosti (Psalm 115:1). Sovražniki se morda posmehujejo: »Kje je njihov Bog?« Toda Jehovovo ljudstvo lahko odgovori: »Naš Bog je v nebesih; vse, karkoli hoče, stori.« (2. in 3. vrstica) Maliki narodov ne morejo narediti nič, saj so srebrni in zlati kipi, ki jih je ustvarila človeška roka. Čeprav imajo usta, oči in ušesa, so nemi, slepi in gluhi. Imajo nos, pa ne vohajo, noge, pa ne hodijo, tudi grlo, pa niti glasu ne spravijo iz njega. Izdelovalci teh nemočnih malikov in tisti, ki zaupanjo vanje, bodo prav tako ostali brez življenja (4. -8. vrstice).
17. Kaj bi morali delati, ker mrtvi ne morejo hvaliti Jehova; kaj se nam v tem primeru obeta?
17 Psalm v nadaljevanju opozarja, naj zaupamo v Jehova, Pomočnika in Ščit Izraela, Aronove duhovniške hiše in vseh, ki se bojijo Boga (Psalm 115:9-11). Bojimo se Jehova, to pomeni, da Boga nadvse častimo in da nas je strah pred tem, da mu ne bi ugajali. Verujemo, da tisti, »ki je naredil nebo in zemljo«, blagoslavlja svoje zvestovdane častilce (12. -15. vrstice). V nebesih je Božji prestol, zemljo pa je namenil za večen dom zvestovdanemu in poslušnemu človeštvu. Ker nemi in nezavestni mrtvi ne morejo hvaliti Jehova, bi morali to delati mi, živi, in to popolnoma vdano in zvestovdano (Pridigar 9:5). Samo tisti, ki hvalijo Jehova, bodo lahko večno živeli in večno ,blagrovali Jah‘ (NW), ga »na veke« hvalili. Zato zvestovdano stojmo s tistimi, ki upoštevajo spodbudo: »Aleluja!« (Psalm 115:16-18)
Jehovove čudovite lastnosti
18., 19. Kako se Jehova po lastnostih loči od krivih bogov?
18 Jehova ni ko mrtvi maliki, on je živ Bog s čudovitimi lastnostmi. Je poosebljena ljubezen ter »usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti« (2. Mojzesova 34:6; 1. Janezovo 4:8). Kako drugačen je od krutega kanaanskega boga Moloha, ki so mu žrtvovali otroke! Podoba tega boga je bila baje človeška postava z bikovo glavo. Izročilo pravi, da so malika razbelili, potem pa otroke metali v njegove iztegnjene roke, od koder so padali na ognjišče. Jehova pa je tako ljubeč in usmiljen, da mu takšno žrtvovanje ljudi niti »ni prišlo na misel« (Jeremija 7:31).
19 Jehovove glavne lastnosti so še popolna pravičnost, neskončna modrost in vsemogočna moč (5. Mojzesova 32:4; Job 12:13; Izaija 40:26). Kaj pa mitološka božanstva? Babilonski bogovi in boginje niso bili pravični, temveč maščevalni. Egiptovska božanstva niso bila zgledno modra, ampak so opisana s človeškimi slabostmi. To ni presenetljivo, saj so si krive bogove in boginje izmislili »v . . . mislih prazni« ljudje, ki so se imeli za modre (Rimljanom 1:21-23). Grška božanstva so baje med seboj zmeraj kaj spletkarila. Legenda na primer pravi, da je Zevs zlorabil svojo oblast in spravil s prestola svojega očeta, Kronosa, ki pa je odstavil svojega očeta, Urana. Kakšna sreča je služiti Jehovu, slaviti živega in pravega Boga, ki razodeva popolno ljubezen, pravičnost, modrost in moč!
Jehova zasluži večno hvalo
20. Katere vzroke za hvaljenje Jehova je naštel kralj David?
20 Halelski psalmi kažejo, da Jehova zasluži večno hvalo. Podobno se je izrazil David, ko so on in ostali Izraelci prispevali za zidavo templja. Takole je rekel vpričo občine: »Hvaljen bodi Gospod, Bog našega očeta Izraela, od vekov na veke! Tvoja, o Gospod, je velikost, moč, čast, slava in veličastvo. Kajti tvoje je vse, kar je v nebesih in na zemlji. Tvoje, o Gospod, je gospostvo in ti se dvigaš kot gospod nad vse. Od tebe prihaja bogastvo in slava in ti gospoduješ nad vsem. V tvoji roki je moč in oblast in v tvoji roki je narediti vse veliko in močno. Zdaj torej, naš Bog, te zahvaljujemo in slavimo tvoje veličastno ime.« (1. kroniška 29:10-13)
21. Kako Razodetje 19:1-6 dokazuje, da v nebesih hvalijo Jehova?
21 Jehova bodo večno blagrovali in hvalili tudi v nebesih. Apostol Janez je slišal ,veliko množico v nebesih, ki je klicala‘: »Aleluja! Zveličanje, slava in moč je v našem Bogu, zakaj njegove sodbe so resnične in pravične. Uresničil je sodbo nad veliko vlačugo [velikim Babilonom], ki je razkrajala zemljo s svojim nečistovanjem, in je maščeval nad njo kri svojih služabnikov.« Spet je zaklicala: »Aleluja!« Potem je enako vzkliknilo še »štiriindvajset starešin in četvero živih bitij«. Od prestola je prišel glas: »Hvalite našega Boga, vsi njegovi služabniki, vi, ki se ga bojite, mali in veliki!« Janez potem nadaljuje: »Potem sem zaslišal kakor glas velike množice, podoben šumenju mnogih voda in bobnenju silnih gromov, ki so govorili: ,Aleluja! Zakaj Gospod, naš Bog, vladar vesolja, je začel kraljevati.‘ « (Razodetje 19:1-6)
22. Kako bo Jehova hvaljen v novem svetu, ki ga je obljubil?
22 Kako prav je, da nebeške množice hvalijo Jehova! V njegovem novem svetu, ki je zdaj že blizu, se bodo preživelim te stvarnosti pri hvaljenju Jah pridružili obujeni zvestovdani. Gore, ki se dvigajo v višino, bodo povzdignile svoje vrhove v pesmih na hvalo Jehovu. Zeleno gričevje in sadno drevje bo pelo hvalo. Vse kar živi in diha, bo hvalilo Jehovovo ime v velikem alelujskem zboru (148. psalm)! Ali se bo v tej presrečni množici slišal tudi tvoj glas? Če boš zvestovdano služil Jehovu z njegovim ljudstvom, se bo. To bi moral biti tvoj življenjski cilj, saj kdo je kakor naš Bog Jehova!
Kako bi odgovoril?
◻ Zakaj naj hvalimo Boga Jehova?
◻ Kako vse je Jehova brez primere?
◻ Kaj dokazuje, da je Jehova sočuten?
◻ Kako se Jehova razlikuje od mrtvih malikov in krivih božanstev?
◻ Zakaj lahko rečemo, da bo Jehova večno hvaljen v nebesih in na zemlji?
[Slika na strani 9]
Halelske psalme so peli med pashalno večerjo