Kako lahko povrnemo Jehovi?

KAKO se odzovemo, kadar nekdo pokaže pristno, prisrčno zanimanje za nas, morda tako, da naredi nekaj v našo korist? Prijaznost in radodarnost nas ponavadi navedeta, da se temu ustrezno odzovemo, mar ne? Kaj torej čutimo do Boga Jehove, ki nam stalno izkazuje ljubečo dobroto?

Lahko se nam zgodi, da jemljemo, ko tako hitimo in smo pod vsakdanjimi pritiski življenja, Jehovino dobroto kot samoumevno. S svojim ravnanjem lahko včasih celo pokažemo, da nismo resnično hvaležni. Zato bo prav, da se za hip ustavimo in razmislimo o psalmistovem vprašanju: »Kaj naj povrnem Jehovi za vse dobrote njegove meni?« (Ps. 116:12) Na kakšne načine lahko to storimo?

Koristi od Jehove

Kako izgubljeni bi bili brez Jehovinega darila, njegove Besede, Biblije! V prejšnjih stoletjih so pogumni možje in žene tvegali svoja življenja, da bi dobili in brali to knjigo in mi vemo zakaj. Božji služabniki so se zavedali, kako koristna je »za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti«, zato so bili vedno hvaležni za navdihnjeno Sveto pismo. (2. pismo Timoteju 3:16)

Mi se vendarle zavedamo, da potrebujemo več kot osnovno biblijsko znanje, da bi »bili docela pripravni za vsako dobro delo«. (2. pismo Timoteju 3:17) Moč Božjega svetega duha nam je razodela, kako nam lahko koristi v našem življenju. Na to dejstvo nas opozorijo Jehovine ganljive besede, izrečene po preroku Izaiju: »In sedaj me je poslal Jehova in duh njegov. Tako pravi Gospod Jehova, odrešenik tvoj, svetnik Izraelov: ‚Jaz sem Jehova, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi. O da bi bil pazil na zapovedi moje! Tedaj bi bil kakor reka mir tvoj in pravičnost tvoja kakor morsko valovje.‘« (Izaija 48:16–18) Jehova nas s svojim svetim duhom v povezavi s svojo Besedo usmerja tako, da je to v našo korist. Posledica tega je mir in pravičnost.

Razen tega Jehovina delujoča moč učinkovito deluje v našo korist. Vzpostavljena je bila namreč priprava, zemeljska organizacija, preko katere deluje sveti duh. Apostol Pavel v 12. poglavju 1. pisma Korinčanom primerja krščansko skupščino s telesom. V 7. vrstici piše: »Vsakemu se daje razumevanje duha s koristnim namenom.« (NS) Naprej pokaže, kako nam koristi, da smo del Božje zemeljske organizacije.

Približno pet let zatem, ko je Pavel zapisal te besede, je pisal pismo skupščini v Efezu in v njem je izčrpno pripovedoval o koristih, ki so povezane s to zemeljsko ureditvijo. To, kar je pojasnil, je v začetku sicer veljalo za maziljene kristjane, toda ali niso danes tudi pripadniki »velike množice« ‚primerni za delo službe‘? Ali niso tudi oni duhovno ‚odrasli možje‘, trdni v veri, ‚ne več nedoletni‘ in ‚rastejo, držeč se resnice v ljubezni, v vsem do njega, ki je glava, Kristus‘? (Razodetje 7:9; Pismo Efežanom 4:12–16) Vsi imamo dober razlog za hvaležnost.

Zvesti in razumni hlapec je pomemben sestavni del krščanske skupščine, čigar naloga, da nas duhovno hrani, je nadaljnji dokaz, da nam Jehova pomaga. (Matej 24:45, 46) Sedaj živimo v napovedanem času Gospodove prisotnosti. Ali »hlapec« izpolnjuje svojo nalogo? Ali smo lahko kljub brezupnosti »poslednjih dni« polni upanja? Ali ima naše življenje cilj, vreden truda? (2. pismo Timoteju 3:1–5; Pismo Rimljanom 5:5; 1. pismo Timoteju 4:10) Povsem gotovo! Naše upanje ne temelji zgolj na verjetnosti, ampak na zanesljivem prepričanju, ki sloni na veri, podprti s trdnimi dokazi. (Pismo Hebrejcem 11:1)

Očitno je, da nam je Jehova, naš veliki dobrotnik, dal toliko vsega za kar bi mu morali biti hvaležni. Zaradi tega sledi upravičeno vprašanje:

S čim bom povrnil Jehovi?

Najprej moramo priznati, da Jehova od nas ne potrebuje ničesar. On je tisti, ki pravi: »Moje je srebro in moje je zlato.« »Moja je vsaka zver v gozdovih, živali na tisočerih gorah.« (Hagaj 2:8; Psalm 50:10; Job 41:11) To pomeni, da si nihče ne more »kupiti« Jehovine naklonjenosti; toda spodbujeni smo, da mu prostovoljno prinašamo darove. (Primerjaj 1. knjigo letopisov 29:14.) Toda kdor želi Jehovi prinašati darove, mora spolnjevati določene pogoje.

»S čim naj stopim pred Jehovo? S čim naj se priklonim Bogu na višavah? Naj stopim pred njega s celimi žgalnimi daritvami, z enoletnimi teleti? Ali bodo Jehovi ugajali tisoči ovnov, desettisoči potokov olja? Ali naj za svoj prestopek dam svojega prvorojenca, sad svojega telesa za greh moje duše? Povedal ti je, o človek, kaj je dobro in kaj hoče Jehova od tebe: nič drugega, kakor da pravično ravnaš, da ljubiš usmiljenje in skromno hodiš s svojim Bogom.« (Mihej 6:6–8, NS)

Iz tega izvemo, da so Jehovine zahteve vedno razumne in jim lahko vedno zadostimo. Jezus je naknadno opozoril na predpogoj, da mora naš odnos do Boga in soljudi biti neskaljen, če hočemo, da bi bile naše daritve sprejemljive Bogu. (Matej 5:23, 24) Iz tega temeljnega pojasnila lahko vsakdo izmed nas ugotovi, da ima nekaj, kar bi lahko daroval Jehovi, ker ceni njegovo dobroto.

Kako lahko uporabimo to, kar imamo?

Delo oznanjevanja zahteva čas, trud in v določenem pogledu tudi denar; toda kakšna prednost je, da lahko zastopamo Jehovo v delu oznanjevanja! To hvalno daritev lahko prinaša Jehovi vsakdo izmed nas. Neki pionir, ki služi kot starešina in ima tri majhne otroke, glede tega meni naslednje:

»Sodelovanje v prednosti polnočasne službe je vredno vsake osebne žrtve – še več – je najučinkovitejši način izražanja hvaležnosti našemu nebeškemu Očetu. Razen tega mi na neki način omogoča, da se mu zahvalim za njegovo milost, ki mi jo je osebno izkazal.«

Njegova žena dodaja: »Res je zame velika prednost, da pomagam možu pri njegovi pionirski službi. To vsej družini omogoča, da v večji meri sodeluje v službi oznanjevanja. Vsi lahko vidimo Jehovino ljubečo roko, ki skrbi za nas, tako v duhovnem kot gmotnem pogledu. To v nas zbuja željo, da ga še bolj slavimo.«

Skupnost Stražnega stolpa že preko sto let na prostovoljni osnovi razširja Biblije in biblijsko literaturo in že od leta 1920 jih tiska na lastnih tiskarskih strojih. Čas in trud prostovoljnih sodelavcev v Betelih, kjer se tiskajo te izdaje, s katerimi danes razpolagamo, kakor tudi čas in trud skupščinskih oznanjevalcev in pionirjev, ki s temi knjigami oznanjajo, dejansko predstavljajo dodaten prispevek k važnemu delu oznanjevanja. (Matej 24:14)

Kristjani iz gospodarsko razvitejših držav se prav tako veselijo, da lahko z velikodušnim darovanjem denarja podružnici Skupnosti Stražnega stolpa v njihovi državi, podpirajo svetovno misijonarsko delo. Ti prostovoljni prispevki pomagajo misijonarjem, ki so obiskali biblijsko šolo Gilead, ki deluje v sklopu Skupnosti Stražnega stolpa, zatem pokrajinskim in okrožnim nadzornikom ter posebnim pionirjem, da lahko nadaljujejo s polnočasno službo.

Morda ti razmere ne dovoljujejo, da bi služil v Betelu ali bil član mednarodnega gradbenega programa. Morda pa razpolagaš s finančnimi sredstvi, s katerimi lahko podpreš tiste, ki so vključeni v te dejavnosti, vendar nimajo dovolj sredstev, da bi lahko še naprej sodelovali. Tako pride do koristne izenačitve, kot je opisano v 2. pismu Korinčanom 8:14. V pismu, ki je bilo priloženo prispevku neke starejše sestre, piše naslednje:

»Zelo sem hvaležna za vse Jehovine blagoslove in nenehno molim za gradbene projekte in organizacijo.«

Neka druga sestra je dejala: »Ljubše mi je, da ta majhna vsota povzroči nekaj dobrega teokraciji, kot pa da leži v banki, ki bo tako ali tako kmalu propadla.«

Neki brat pa se je izrazil z naslednjimi besedami: »Jehovin nasvet naj našo lastnino uporabljamo, da bi ga slavili, pomeni za nas resnično zaščito pred pohlepno trgovino, ‚tretjega stebra‘ satanovega sestava stvari. Ob tej priložnosti bi rad povedal, kako vesel sem, ker lahko nekaj prispevam za pospeševanje rasti, ki jo povzroča Jehova. Hvaležen sem mu, ker mi omogoča, da sem lahko koristen.«

Darovi starih in mladih

Kako spodbudno je brati o zvesti odločnosti starejših, ki sicer upajo, da bodo preživeli konec sedanjega sestava stvari, kljub temu pa so s pomočjo ustrezne oporoke poskrbeli, da bo njihovo imetje v primeru njihove smrti, koristilo delu za Kraljestvo. Poročila izvrševalcev oporok vključujejo med drugim tudi naslednje komentarje o jasnem stališču takšnih oporočnikov:

»Bila je zelo prijazna do vsakogar in vse življenje. . . je ljubila Jehovo in njegovo stvarstvo.«

»Interesi Kraljestva so bili vedno njena največja skrb.«

»Svojo nebeško nagrado je prejel po sedemdesetih letih zveste službe. . . Resnico je vedno želel podpirati s svojim imetjem.«

Veseli nas tudi, kadar slišimo za mlade, ki želijo podpirati Jehovino delo z gmotnimi sredstvi. Podružnica v Veliki Britaniji je prejela pismo oznanjevalke, ki še hodi v šolo. Oznanjevalka poroča, da je dobila prvo nagrado pri nekem natečaju na najboljši pismeni sestavek. Priložila je ves denar, ki ga je dobila kot nagrado. Gradivo za svoj sestavek »Krščanska odgovornost« je črpala izključno iz izdaj Skupnosti in je zato menila, da ta denar dejansko pripada Jehovi.

Zatem ko je pisec 116. psalma postavil vprašanje, s čim naj povrne Jehovi, v 13. in 14. vrstici nadaljuje: »Kelih obilnega zveličanja primem in klical bom ime Jehovino; obljube svoje izpolnim Jehovi, da, izpolnim jih vpričo vsega njegovega ljudstva.« Ker cenimo dragoceni dar rešitve, ki nam ga preko svojega Sina nudi Jehova, se podobno kot psalmist čutimo gnane, da ga kličemo in izpolnimo svoje obljube.

Jehova nas je tako zelo blagoslovil, da je vse, kar mu lahko povrnemo, v primerjavi s tem kar smo prejeli, čisto nepomembno. Zato je primerno, da iz hvaležnosti na vsak način storimo vse, kar le moremo. »Tebi bom daroval hvalne daritve in klical ime Jehovino.« (Psalm 116:17)