Vzgajanje otrok v permisivnem svetu

ALI ste kdaj opazovali kakšnega otroka, kako roditelja prosi za neko igračo, ta pa mu je noče kupiti? Ali pa otroka, ki hoče steči stran in se igrati, čeprav mu eden od staršev reče »Počakaj tukaj«? Opazite lahko, da v takšnih primerih starši želijo otroku najboljše. Vendar se vse prepogosto zgodi, da se starši vdajo. Zaradi otrokovega vztrajnega sitnarjenja svoj ne spremenijo v da.

Zdi se, da so mnogi starši mnenja, da dobra vzgoja pomeni, da se povečini ukloniš otrokovi volji. Denimo, v Združenih državah so v neko anketo zajeli 750 otrok, starih od 12 do 17 let. Ko so jih vprašali, kako se odzovejo, ko jim starši rečejo ne, je skoraj 60 odstotkov otrok dejalo, da še naprej prosijo. Približno 55 odstotkov je reklo, da je ta taktika običajno uspešna. Njihovi starši morda menijo, da jim s takšno permisivnostjo izkazujejo ljubezen – toda ali jo res?

Razmislite o tem modrem pregovoru iz starodavnih dni: »Kdor svojega hlapca od mladosti razvaja, bo postal ta končno nehvaležen.« (Pregovori 29:21, Ekumenska izdaja) Res je, da otrok ni hlapec. Toda verjetno se boste strinjali, da se to načelo lahko nanaša tudi na vzgojo otrok. Če bi otroka razvajali in mu dali vse, kar hoče, bi se lahko zgodilo, da bi odrasel v človeka, ki je »nehvaležen« – v človeka, ki ne zna ničesar ceniti, ki je razvajen, trmast.

Da se to ne bi zgodilo, Biblija staršem svetuje: »Otroka vzgajaj v skladu s potjo, po kateri naj bi hodil.« (Pregovori 22:6, NW) Modri starši upoštevajo ta nasvet, tako da otrokom postavljajo jasna, dosledna in razumna pravila ter ta potem tudi uveljavljajo. Ljubezni ne zamenjujejo s permisivnostjo, in ko otroci sitnarijo, nergajo ali pa jih popade ihta, jih ne nagradijo. Temveč soglašajo z Jezusovimi modrimi besedami: »Naj vaš ‚da‘ pomeni da in vaš ‚ne‘ naj pomeni ne.« (Matej 5:37) Kaj vse pa zajema vzgajanje otrok? Razmislite o tej poučni ponazoritvi.

Kakor puščice v junakovi roki

V Bibliji je odnos med starši in otroki ponazorjen na takšen način, da poudari otrokovo potrebo po starševskem vodstvu. V Psalmu 127:4, 5 piše: »Kakor pšice v roki junakovi, tako so otroci mladih let. O, blagor možu, ki je napolnil tul svoj ž njimi!« Otroci so torej primerjani s pšicami oziroma puščicami, roditelj pa z junaškim vojakom. Ravno tako kot lokostrelec dobro ve, da puščica ne bo kar po naključju zadela tarče, tako se tudi ljubeči starši zavedajo, da vzgoja otrok ni nekaj, kar bi prepustili naključju. Želijo si, da bi njihovi otroci zadeli »tarčo« – da bi odrasli v srečne in odgovorne ljudi ter da bi bilo njihovo življenje izpolnjeno. Želijo, da bi se njihovi otroci dobro odločali, da bi bili modri, da bi se ognili nepotrebnim problemom in da bi dosegli cilje, za katere se je vredno truditi. Toda samo želje niso dovolj.

Kaj je treba, če želimo, da puščica zadene tarčo? Treba jo je dobro pripraviti in zaščititi ter z vso močjo izstreliti v pravo smer. Podobno je treba tudi otroke pripraviti, zaščititi in usmeriti, da bi bilo njihovo potovanje do odraslosti uspešno. Preglejmo sedaj te tri vidike vzgajanja otrok drugega za drugim.

Priprava puščice

V biblijskih časih so puščice pripravili zelo skrbno. Telo puščice, ki je bilo verjetno iz lahkega lesa, so ročno oblikovali in se potrudili, da je bilo karseda ravno. Konica je morala biti ostra. Na nasprotno stran so pritrdili peresa, da bi med letom uravnavala puščico, tako da bi ta ohranila smer.

Starši si želijo, da bi bili njihovi otroci kakor te ravne puščice – pokončni in brez vsakršne izkrivljenosti. Zato starši, če so modri, ne zatisnejo očesa, ko gre za resne pomanjkljivosti pri otrocih, temveč jim ljubeče pomagajo, da se v tem popravijo. Ni otroka, pri katerem takšnega dela ne bi bilo na pretek, saj je »neumnost [. . .] pripeta k dečkovemu srcu«. (Pregovori 22:15) Zato Biblija staršem svetuje, naj disciplinirajo svoje otroke. (Efežanom 6:4) Tako je, discipliniranje igra pri oblikovanju in popravljanju otrokovega mišljenja in značaja pomembno vlogo.

Ne preseneča torej, da v Pregovorih 13:24, SSP, piše: »Kdor prizanaša šibi, sovraži svojega sina, kdor pa ga ljubi, ga zgodaj vzgaja.« V tem sobesedilu šiba vzgajanja oziroma discipliniranja predstavlja sredstvo za poboljšanje ne glede na njegovo obliko. Z ljubečim discipliniranjem si starši prizadevajo pri svojih otrocih popraviti pomanjkljivosti, ki bi jim, če bi postale globoko ukoreninjene, v odraslem življenju prinesle precej gorja. Brez dvoma bi bilo to, če bi prikrajšali otroka za takšno dicipliniranje, enako, kot če bi ga sovražili; izvajanje takšnega discipliniranja pa je izraz ljubezni.

Ljubeči starši otroku tudi pomagajo razumeti, zakaj so mu postavili določena pravila. K discipliniranju torej ne sodi samo to, da otrokom nekaj zapovemo in določimo kazen, temveč, kar je še pomembnejše, da jim tudi pomagamo razumeti zapovedi, da bi tako postali razumni. V Bibliji je zapisano: »Kdor se drži postave, je razumen sin.« (Pregovori 28:7, SSP)

Krmilna peresa, ki jih lokostrelec pritrdi na puščico, pripomorejo k temu, da ta leti ravno, potem ko jo izstreli. Podobno lahko biblijski nauki, ki izvirajo od Ustanovitelja družinske ureditve, spremljajo otroke tudi potem, ko ti zapustijo dom, in jim koristijo vse življenje. (Efežanom 3:14, 15) Kako pa lahko starši poskrbijo, da so takšni nauki resnično »pritrjeni« na njihove otroke?

Bodite pozorni na nasvet, ki ga je Bog dal Izraelcem v Mojzesovih dneh: »Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. In marljivo jih uči otroke svoje.« (5. Mojzesova 6:6, 7) Starši morajo torej storiti dvoje. Najprej morajo sami spoznati Božjo Besedo in se ravnati po njej; dejansko morajo vzljubiti Božje zakone. (Psalm 119:97) Nato pa so zmožni udejanjati drugi del tega svetopisemskega stavka – naj svoje otroke marljivo učijo Božjih zakonov. To od njih zahteva, da z učinkovitim poučevanjem in rednim ponavljanjem vtisnejo svojim otrokom v srce vrednost teh zakonov.

Očitno je, da poučevanje o biblijskih načelih ali ljubeče discipliniranje otrok, zato da bi jim pomagali popraviti resne pomanjkljivosti, ni nič staromodnega niti zastarelega. To dvoje je nujno potrebno, da bi pripravili te dragocene »puščice« za raven in umirjen let do odraslosti.

Zaščita puščice

Vrnimo se k ponazoritvi, ki je zapisana v Psalmu 127:4, 5. Spomnite se, da je lokostrelec s puščicami »napolnil tul«. Ko so bile puščice enkrat pripravljene, jih je bilo treba zaščititi. Zato jih je lokostrelec nosil v tulu, v katerem se niso zlahka poškodovale ali zlomile. Zanimivo je, da Biblija preroško govori o Mesiju kot o izbrušeni puščici, ki jo je njegov Oče skril v svojem tulu. (Izaija 49:2) Bog Jehova, najbolj ljubeč Oče, kar si jih lahko zamislimo, je zares ščitil svojega dragega Sina, Jezusa, pred vsem, kar bi mu lahko škodilo, dokler ni prišel tisti čas, ko je bil Mesija izročen napovedani smrti. Vendar je Bog celo takrat svojega Sina obvaroval pred tem, da bi mu smrt trajno škodila, tako da ga je varno privedel nazaj v nebesa, v večno življenje.

Podobno dobre starše skrbi, kako naj zaščitijo svoje otroke pred nevarnostmi tega moralno pokvarjenega sveta. Morda starši svojim otrokom ne dovolijo določenih dejavnosti, pri katerih bi bili ti po nepotrebnem izpostavljeni nevarnim vplivom. Modri starši resno jemljejo denimo tole načelo: »Slaba družba pokvari dobre navade.« (1. Korinčanom 15:33) Če boste otroke obvarovali pred druženjem s tistimi, ki ne spoštujejo biblijskih moralnih meril, jih boste verjetno obvarovali pred mnogimi napakami, ki bi jih lahko stale veliko, celó življenje.

Otroci morda niso vedno hvaležni za zaščito, ki jim jo dajejo starši, pravzaprav jim verjetno to včasih zamerijo. Obvarovati otroke pred slabim namreč pogosto pomeni reči jim ne. Neka priznana pisateljica knjig o vzgajanju otrok je zapisala: »Čeprav otroci tega verjetno ne bodo vedno pokazali in vam tisti trenutek tudi ne bodo hvaležni, pa v resnici želijo, da jim starši omogočijo varnost in urejeno življenje. To lahko storimo tako, da smo avtoritativni starši, ki otrokom postavijo pravila glede vedenja.«

Da, temeljni način, s katerim jim lahko pokažete, da jih ljubite, je ta, da jih zaščitite pred čimer koli, kar bi jih utegnilo oropati miru, nedolžnosti in čiste vesti pred Bogom. Čez čas bodo najverjetneje razumeli, kaj vas je k temu gnalo, in bodo cenili, da ste jih tako ljubeče varovali.

Usmerjanje puščice

Bodite pozorni, da je roditelj v Psalmu 127:4, 5 primerjan z junakom. Ali to pomeni, da je v vlogi roditelja lahko učinkovit samo oče? Sploh ne. Pravzaprav načelo iz te ponazoritve velja za očete in za matere – kot tudi za samohranilce in samohranilke. (Pregovori 1:8) Beseda »junak« v izvirniku nakazuje, da je bila za izstrelitev puščice potrebna precejšnja moč. V biblijskih dneh so loke včasih prevlekli z bakrom, za vojake pa je bilo rečeno, da »napenjajo lok« oziroma, kot piše dobesedno v hebrejščini, »stopajo na lok« – morda so morali lok z nogo upreti ob tla, da so lahko napeli tetivo. (Jeremija 50:14, 29) Očitno je tudi, da so se morali, da bi tetivo potegnili k sebi in izstrelili puščico proti cilju, zelo potruditi in napeti vse svoje moči!

Podobno se je pri vzgajanju otrok treba precej truditi. Kakor se puščica sama od sebe ne more izstreliti proti tarči, tako tudi otroci ne morejo vzgajati samih sebe. Žal pa se zdi, da se mnogi starši danes niso pripravljeni potruditi toliko, kolikor je potrebno. Izberejo si lažjo pot. Televiziji, šoli in otrokovim vrstnikom pustijo, da poučujejo njihove otroke o tem, kaj je prav in kaj narobe, ter o morali in spolnosti. Otrokom pustijo, da imajo vse, kar hočejo. In kadar se staršem zdi, da bi jim reči ne vzelo preveč truda, preprosto rečejo da – to svojo odločitev pa pogosto opravičujejo s tem, da niso hoteli prizadeti otrokovih čustev. V resnici je njihova permisivnost tista, ki bo njihovim otrokom resnično in trajno škodila.

Vzgajanje otrok je naporno delo. Opraviti to delo iz vsega srca in v skladu z vodstvom iz Božje Besede je zagotovo zahtevna naloga, toda nagrada, ki sledi, je brez primere. V reviji Parents (Starši) so opazili: »Raziskave [. . .] so pokazale, da se otroci, ki jih vzgajajo ljubeči, a avtoritativni starši, torej taki, ki so skrbni do svojih otrok, vendar vztrajajo pri postavljenih omejitvah, dobro izkažejo tako v šoli kot tudi v družbi, imajo pozitivno samopodobo in so na splošno bolj veseli kot otroci, katerih starši so preveč popustljivi ali pretirano strogi.«

Obstaja pa še boljša nagrada. Prej smo obravnavali prvi del vrstice iz Pregovorov 22:6, NW, kjer piše: »Otroka vzgajaj v skladu s potjo, po kateri naj bi hodil.« Vrstica se nadaljuje z besedami, ki ogrejejo srce: »Tudi ko se bo postaral, ne bo skrenil z nje.« Ali ta navdihnjeni pregovor jamči uspeh? Ni nujno. Vaš otrok ima svobodno voljo, in ko bo odrasel, se bo odločal po svoje. Toda ta vrstica daje staršem ljubeče zagotovilo. Kakšno pa?

Če svoje otroke vzgajate v skladu z biblijskimi nasveti, s tem ustvarjate najboljše okolje, da bi lahko dosegli čudovit uspeh – to je, da bi vaši otroci odrasli v srečne, zadovoljne in odgovorne odrasle ljudi. (Pregovori 23:24) Zato vsekakor pripravite te dragocene »puščice«, ščitite jih in se trudite pri njihovem usmerjanju. Tega ne boste nikoli obžalovali.

[Slika na strani 13]

Ali starši svojim otrokom res izkazujejo ljubezen, če se vdajo vsaki njihovi zahtevi?

[Slika na strani 15]

Ljubeči starši pojasnijo, zakaj so postavili neko pravilo

[Slika na strani 15]

Dobri starši ščitijo svoje otroke pred nevarnostmi tega moralno pokvarjenega sveta

[Slika na strani 16]

Vzgajanje otrok je naporno delo, toda nagrada, ki sledi, je brez primere