18. poglavje
Lojalnost današnji Božji vidni organizaciji
1., 2. Kako naj razumemo stavek iz Psalma 50:5?
V PSALMU 16:10 je zapisano: »Moje duše ne boš zapustil v šeolu. Ne boš dopustil, da tvoj lojalni izkusi trohnenje.« /NS/ V Psalmu 50:5 pa je pisano: »Zberite mi moje lojalne, ki so z daritvijo sklenili mojo zavezo.« /NS/ Ali so tisti, ki so sklenili Jehovino zavezo, poskrbeli tudi za »žrtev«? Ne, te lojalne osebe kot posamezniki ne »žrtvujejo« sami sebe tako, da bi žrtvovali svoja mesena telesa v sklenitev dogovora z Bogom.
2 Kako je torej bila sklenjena zaveza? Po »žrtvi« »lojalnega«, čigar duša ni ostala v šeolu, ampak je bil obujen iz mrtvih. Apostol Peter je besede iz Psalma 16:10 uporabil za Jezusa Kristusa in dejal: »[David] je s pogledom v prihodnost povedal o Kristusovem vstajenju, da ne bo puščen v kraljestvu mrtvih in da tudi njegovo telo ne bo trohnelo. Tega Jezusa je Bog obudil.« (Apostolska dela 2:25, 27, 31, 32, EI)
3. Kdo so tisti, ki se zbirajo po zapovedi v Psalmu 50:5; in zakaj bi morali biti spodbujeni, da so lojalni Bogu?
3 Ta obujeni Jezus je Posrednik nove zaveze in na osnovi njegove žrtve je nova zaveza proglašena za pravnomočno. (Hebrejcem 9:15, 17) Kdo pa so potem tisti, ki bodo zbrani po zapovedi iz Psalma 50:5? To so Jezusovi učenci, ki so v novi zavezi zaradi njegove žrtve. Hvaležnost Jehovi zaradi te neprimerljive žrtve bi jih morala navesti, da so mu lojalni.
4., 5. a) Kakšen uspeh je imel satan hudič med Prvo svetovno vojno, ko se je trudil uničiti Jehovino vidno organizacijo? b) Kam so preselili središče Skupnosti, in zakaj? c) Kakšno je v sodobni paraleli Psalma 137:1 bilo razpoloženje vdanega preostanka, ko so opazovali onesposobljeno stanje Božje organizacije?
4 Ko je bilo leta 1914 v nebesih vzpostavljeno Jehovino Kraljestvo, so se narodi razsrdili, ker so nasprotovali temu Kraljestvu in so začeli Prvo svetovno vojno in Bog je to dopustil. (Psalm 2:1, 2) Satan si je prizadeval, da bi s pomočjo tega svetovnega spora uničil vidni del Jehovine organizacije. Uspelo mu je, da so predsednika Skupnosti Stražnega stolpa zaprli v zvezno kaznilnico v Atlanti, v Georgiji. Skupaj z njim je bilo zaprtih še sedem drugih predstavnikov Skupnosti.
5 Zaradi preganjanja so središče Skupnosti iz Brooklyna, New York, preselili v najeto stavbo v Pittsburghu, v Pennsylvaniji. To so storili zato, da bi lahko nemoteno izdajali časopis Stražni stolp. Pričakovali so, da bodo oslavljeni v nebesih. Člani preostanka so bili nagnjeni k žalovanju, ko so opazovali zatirano, ohromljeno stanje Jehovine organizacije. (Psalm 137:1)
Lojalni tudi v zaporu
6.–8. Kako je predsednik Skupnosti J. F. Rutherford pokazal lojalnost do Jehovine organizacije v času, ko je bil v zaporu?
6 Predsednik Skupnosti Stražnega stolpa, J. F. Rutherford je tudi med prestajanjem kazni ostal lojalen Jehovi, zato je 25. decembra 1918 pisal posebno pismo zaupnemu soslužabniku Jehove J. A. Bohnetu. Naslovljeno je bilo nanj v pisarno Skupnosti v Pittsburghu. Rutherford mu je takole pisal:
7 »Ker nisem hotel skleniti kompromisa z Babilonom, ampak sem zvesto skušal služiti svojemu Gospodu, sem zdaj v zaporu, za kar sem hvaležen ... Veliko raje sem deležen njegove naklonjenosti in nasmeška in sem v zaporu, kot pa da bi sklenil kompromis ali priznal Zver in bil svoboden ter bi mi ves svet ploskal. Trpeti zaradi zveste službe Gospodu je blagoslovljen, sladek doživljaj. V Kraljestvu bomo nagrajeni z Očetovim nasmeškom pred vsemi drugimi stvarmi. To bi moralo biti na prvem mestu v mislih vsakega Božjega otroka. Hrepenimo po enotnosti, ki bo naredila, da bomo tam eno. Srečen sem, čeprav vas želim vse ponovno videti. Približujeta se kongres in letni sestanek. Naj Kristusov duh napolni srce vsakega prisotnega ...«
8 »Še veliko bo potrebno narediti. Velika čast bo sodelovati. Samo tisti, ki ga nadvse ljubijo, so zvesti in bodo tako počaščeni ... Pred tem radostnim dnem pa mora biti dano veliko pričevanje ... Prejšnje metode in sredstva niso zadostila zahtevam, toda Gospod sam bo poskrbel za to ... Veselim se, da je ta zaporna kazen bila namenjena nam in ne bratu Russellu. Nikoli poprej nisem tako silno sovražil krivico in ljubil pravičnosti ter želel pomagati drugim ... Blizu je zmagoslavje Siona.«
Božja organizacija je njihov »glavni vzrok veselja«
9. Kakšno stališče, podobno psalmistovemu, so odražali zaprti predstavniki Skupnosti?
9 Čeprav so Jehovini služabniki bili v svetu ožigosani kot nelojalni, izdajalski in nedomoljubni, se niso odrekli Jehovine organizacije. Tudi pod pritiskom niso hoteli skleniti kompromisa. Prej so bili pripravljeni pretrpeti izgubo desne roke, ali postati nemi, kot pa pozabiti Jehovino organizacijo, ki potem ne bi bila več njihov »glavni vzrok veselja«. (Psalm 137:5, 6)
10., 11. a) Zakaj so lojalni člani preostanka molili, in katerih besed psalmista v zvezi z Edomci so se oprijeli? b) Kaj so sovražniki Jehovine vidne organizacije želeli; in česa ti sovražniki niso nikoli pričakovali?
10 Jehovini sovražniki so se škodoželjno veselili dejanj, naperjenih proti zemeljskim predstavnikom Jehovine vesoljne organizacije. Toda Jehovini služabniki so molili, da naj pride njegov dan maščevanja, ker so vse te žalitve letele na Božjo organizacijo. Privzeli so besede, ki jih je psalmist izgovoril v zvezi s starimi Edomci: »Spomni se Jehova, jeruzalemskega dneva, zoper Edomce, ki so govorili: ‘Razdenite, razdenite tudi templje v njem!’« (Psalm 137:7, EI; Galačanom 4:26) Toda ne, Jehova preveč ljubi svojo ženi podobno organizacijo, da bi pozabil, kaj tisti, ki so del satanove organizacije, govorijo in delajo proti lojalnim članom njegove zemeljske organizacije.
11 Po vseh zunanjih izgledih takratnega časa so politični privrženci Babilona velikega Jehovini vidni organizaciji namenili, »da bi se razkrojila«. Sploh niso pričakovali, da se bo kdaj dvignila iz prahu v svetovno organizacijo, kakršna je danes.
Sreča Njegovega maščevalca
12. a) Kdo se je pokazal za osvoboditelja Jehovinega zasužnjenega naroda v starem Babilonu, in ali se Psalm 137:8, 9 tudi v končni izpolnitvi nanaša nanj? b) Kaj ti stavki napovedujejo glede maščevalca Božje zemeljske organizacije?
12 Jehova je uporabil perzijskega vladarja Kira, da bi osvobodil njegovo ljudstvo iz takratne svetovne sile Babilona. Toda v končni izpolnitvi ni Kir tisti, na katerega se je mislilo v zaključnih besedah Psalma 137, ki govore o Babilonu velikem, svetovnem kraljestvu lažne religije: »O hči babilonska, ki boš oplenjena, srečen bo tisti, ki te bo nagradil z ravnanjem, s kakršnim si ravnala z nami. Srečen bo tisti, ki bo zgrabil in ob skali na kosce raztrešil tvoje otroke.« (Psalm 137:8, 9, NS)
13., 14. Zakaj se označba »srečni« iz Psalma 137:8, 9 ne nanaša na politične sile, ki bodo uničile Babilon veliki?
13 Kdo bo ta »srečnik«? Ali ta »srečni« zastopa simboličnih »deset rogov«, ki so na glavi »divje zveri«, na katere hrbtu s takšnim sijajem in tako dolgo jezdi stari nečistniški sestav religij? Ne, kajti politični uničevalci svetovnega kraljestva krive religije je ne bodo uničili zato, da bi pripravili pot čistemu oboževanju pravega Boga. Tega tudi ne bodo storili v slavo Boga Biblije. Kako bi potem takšni lahko bili tisti »srečnik«, ki ga je opisal psalmist?
14 Politične sile tega sveta ne bodo to protiversko dejanje izvršile iz ljubezni do častilcev Jehove. Zakaj ne? Ker jim bodo Jehovine priče napoti pri urejanju povsem brezbožnega sveta. Zato so politične sile le orodje v roki Boga teh prič, izvršile bodo le njegov namen. (Razodetje 17:17)
15. Kdo v resnici spodbuja politične sile in preko koga?
15 Čeprav bodo morda te politične sile neposredno sodelovale pri uničevanju svetovnega kraljestva lažne religije, jih bo k temu v resnici spodbudil Jehova. Kako? Po svojem pooblaščenem kraljevskem Sinu, velikem Kiru, Jezusu Kristusu. Zato je »srečnik«, ki ga je napovedal psalmist dejansko Jezus Kristus v kraljevski moči!
16. Kako bo Jehova uničil babilonske »otroke«?
16 Jehova bo svoje lojalne varoval, v simboličnem smislu pa bo zgrabil vsakega pobožnega »otroka« vlačugarskega sistema lažnih naukov in ga na kosce raztreščil ob tem, kot »skala« nepopustljivem Kraljestvu Boga Jehove v rokah Jezusa Kristusa.
17. a) Kaj je moral Jezus, po Izaiji 61:1, 2, objaviti potem ko je bil maziljen z Božjim duhom? b) Kako se danes to objavlja?
17 Ko je bil Jezus na zemlji, je bil maziljen z duhom svojega božanskega podpiralca in sicer ne le za to, da bi »objavil Jehovino milostno leto« ampak tudi »dan maščevanja Boga našega«. (Izaija 61:1, 2; Luka 4:16—21) V našem času, v »zadnjih dneh« tega sestava stvari, pa Jehovini zvesti služabniki objavljajo »dan maščevanja Boga našega« po vsej naseljeni zemlji, v opozorilo vsem narodom. Pri tem objavljanju se je preostanku pridružila rastoča »velika množica« ovcam podobnih učencev Jezusa Kristusa, kot je to napovedano v Razodetju 7:9—17.
18. Kakšne sreče so deležne Bogu lojalne osebe?
18 Vsi ti, preostanek in »velika množica«, so ubogali zapoved angelov iz Razodetja 18:4. Izšli so iz Babilona velikega. Zakaj je to nujno potrebno? Ker morajo zapustiti Babilon veliki preden bodo njegovi pobožni »otroci« raztreščeni na kosce in preden jih bo opustošila »divja zver« in njenih »deset rogov« tik pred Harmagedonom. Ti lojalni bodo delili srečo Večjega Kira, Jezusa Kristusa. Pridružili se bodo nebesom v izreku: »Aleluja! /Slavite Jah, NS/ Zveličanje, slava in moč je v našem Bogu, zakaj njegove sodbe so resnične in pravične. Uresničil je sodbo nad veliko vlačugo, ki je razkrajala zemljo s svojim nečistovanjem.« (Razodetje 19:1,2, EI; primerjaj Jeremija 51:8—11.)
19. Kakšno srečo sedaj uživa lojalni preostanek in kakšna veliko večja sreča jih še čaka?
19 Od leta 1919 je Jehova za svoje ljudstvo storil »velike reči«. (Psalm 126:1—3) Za to poveličevanje njegove moči osvoboditve, ki je pokazalo, da je »zvest Bog«, je osvobojeni preostanek še vedno hvaležen. (5 Mojzesova 7:9) Nadvse srečni so, toda čaka jih še večja sreča. To bo takrat, ko se bodo lahko v sreči pridružili Večjemu Kiru, vladajočemu Kralju, Jezusu Kristusu, v času, ko bo on na kosce raztreščil vse »otroke« te vražje organizacije.
20. Kdo deli srečo z maziljenim preostankom, in zakaj?
20 Milijonom nekdanjih »ujetnikov« Babilona Velikega se je že pomagalo zbežati iz obsojene verske organizacije preden bo nasilno uničena. Rezultat tega je »velika množica«. Danes jih je po vsem svetu že več kot 3 000 000, končno število tistih, ki bodo rešeni pred uničenjem tega svetovnega kraljestva lažne religije pa je neomejeno. V lojalnosti do Jehovine organizacije delijo srečo s preostankom, ko skupaj z njim objavljajo Jehovin dan maščevanja nad religioznim Babilonom velikim.
21. Kakšno bi moralo biti naše stališče do Babilona velikega in njegovih ujetnikov?
21 Zato ne sklepajmo nobenih kompromisov s tem svetovnim kraljestvom lažne religije. Ne vračajmo se k njej v teh dneh pred njenim propadom. Pomagajmo še drugim ujetnikom Babilona velikega, da izidejo iz tega obsojenega sestava stvari, preden bo Večji Kir dosegel svojo osrečujočo zmago.