Komu lahko v današnjem nemirnem času res zaupaš?
»Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve.« — PSALM 146:3.
1. Kaj je načilno za nas čas in koga zato potrebujemo?
KO smo bili še otroci, smo se po tolažbo in zaščito, kadar smo bili prestrašeni, zatekli k našim skrbnim staršem, ker smo jim pač zaupali. Kot odrasli pa prav tako potrebujemo nekoga, ki mu lahko zaupamo, še posebej danes, ko se dogaja veliko strašnih stvari. Neki zahodnonemški časopis je o naših časih zapisal: »Svet je poln strahu, takšen ni bil še nikoli«. Državniki, novinarji in drugi kar naprej govorijo o resnih problemih, ki sedaj pestijo človeštvo.
2. Kako sta bila za ta rod napovedana strah in nezaupanje?
2 Takšne izjave odražajo tesnobo, ki jo je Jezus napovedal za naše dni, dejal je, da bodo značilni po ‚tesnobi med narodi, ki ne bodo videli izhoda, ... medtem ko bodo ljudje omedlevali od strahu in v pričakovanju tega, kar prihaja nad naseljeno zemljo‘. (Luka 21:25, 26, NS) Biblija je napovedala, da bodo to »kritični časi, v katerih bo težko živeti« (NS) in da bodo ljudje ‚samoljubni, nezvesti, obrekljivi in izdajalci‘. Iz tega se vidi, da bo nezaupanje med drugim značilno za naš čas. (2. Timoteju 3:1—4)
Vedno manj zaupanja
3. Kaj dokazuje, da je zaupanje v naših časih redkost?
3 V teh strašnih časih zelo potrebujemo ljudi, ki bi jim lahko zaupali, zanesljive ljudi, ki nam bodo priskočili na pomoč, če bo potrebno. Toda mnogi so se že razočarali glede tistih, ki so jim zaupali. Naslov članka v nekem časopisu se je glasil: »Večini javnih ustanov ljudje ne zaupajo veliko.« Najmanj so zaupali političnim in trgovskim mogotcem. Nezaupanje pa se je naglo razširilo tudi v družine, to kaže zelo visoka stopnja razvez povsod po svetu. V nekaterih državah se vsak tretji ali celo vsak drugi zakon, konča z ločitvijo. Tako se v neki deželi 70 odstotkov vseh novih porok v desetih letih konča z ločitvijo! Zaupanja je torej vedno manj. Njegovo mesto prevzema nezaupanje. Zato ni nič čudnega, če slišimo koga reči: »Nikomur več ne zaupam.«
4. Kako je na mnoge ljudi vplival strah?
4 Danes se dvomi v vse in vsakogar, ker živimo v najstrašnejšem času človeške zgodovine. V tem stoletju sta se bili dve svetovni vojni in cela vrsta drugih vojn, ki so vzele življenje kakšnih 100 milijonov ljudi. Sedaj pa jedrsko orožje grozi z uničenjem vsega življenja na zemlji. Nezaupanje se je danes polotilo celo naših najmlajših. V neki medicinski reviji smo lahko prebrali: »Vedno več otrok, celo tistih, ki so komaj shodili, je prestrašila grožnja jedrskega holokausta.« V nekem kanadskem časopisu je pisalo, da so danes mnogi mladi ljudje »cinični, žalostni, ogorčeni in da jih preveva občutek nemoči«. Neki mladostnik je dejal: »Odrasli nas enostavno ne ščitijo. Odrastemo lahko v doslej najbolj brezobzirno generacijo.«
5. Kaj bi rekla najbolj nedolžna in nemočna skupina mladih, če bi lahko govorila?
5 In kaj bi rekla druga skupina mladih — če bi lahko govorila — o tem, da jo odrasli ne ščitijo? Mislimo na tiste, ki so jih ubili s splavi, še preden so se rodili. Ocenjujejo, da je vsako leto po vsem svetu kakšnih 55 milijonov splavov. Ali ni s tem zapravljeno zaupanje najbolj nedolžnega in nemočnega dela človeštva?
6. Kako je kriminal povečal nezaupanje v našem času?
6 Dvom pa povečuje še druga rastoča bojazen v naših časih: strah nas je, da bomo postali žrtev kriminala. Mnogi danes ravnajo enako kot ženska, ki je dejala, da spi s pištolo pod blazino, Druga prestrašena ženska pa je dejala: »Ogorčena sem, ... moja babica ni nikoli zaklepala vrat.« Zato je v uvodnem članku časopisa v Portoriku pisalo: »Pravzaprav smo jetniki,« da, v naših lastnih zapahnjenih in zaklenjenih domovih. Toda ni nas strah brez vzroka. Na primer, v Združenih državah Amerike so ugotovili, da bo vsaka tretja ženska v svojem življenju verjetno vsaj enkrat napadena. Najvišji zdravnik-uradnik v Združenih državah Amerike pa je pripomnil, da »vsako leto kake štiri milijone Američanov postane žrtev hladnokrvnega nasilja — kot so umori, posilstva, pretepanje žena, zloraba otrok in ropi«. Takšen kriminal je razširjen v večini držav, vse to pa še spodjeda tisto malo zaupanja, ki ga ljudje imajo.
7. Zakaj slabe gospodarske razmere še povečujejo nezaupanje?
7 V nerazvitih narodih večina ljudi živi v revščini. Le malo ljudi verjame, da jim bo kdo pomagal iz težav. Predsednik ene teh držav je rekel, da jih v eni provinci od 1 000 otrok umre 270 še preden so stari eno leto. Samo vsaka stota hiša ima vodo. Vlada neke druge države pravi, da je kakšnih 60 odstotkov njihovih otrok ubožnih, sedem milijonov zapuščenih otrok pa »odrašča v nepismene, odtujene in nezaposlene izobčence«. V Združenih državah Amerike menijo, da imajo 500 000 mladih brezdomcev, toda nekateri pravijo, da je točno število veliko večje. Kaj misliš, koliko ti mladi ljudje verjamejo svojim staršem, koliko zaupajo zakonom in v obljube voditeljev?
8. a) Kako je ogrožena stabilnost bogatih narodov in celotnega svetovnega gospodarstva? b) Koliko lahko zaupamo strokovnjakom, da bodo rešili gospodarske probleme?
8 Gospodarski problemi pestijo celo bogate narode. Pred kratkim je v Združenih državah Amerike propadlo največje število bank po Velikem zlomu 1930-tih let. Neki ekonomist je zapisal: »Posledica je bančni sistem, ki je danes prav tako krhek kot je bil v 1920-tih letih,« tik preden je propadel. Neki poznavalec razmer pa je dejal, da se »svetovnemu gospodarstvu bliža uničujoča nevihta«. Nekdo drug je dejal: »Občutek nujnosti nas prevzema zato, ker ta lom mednarodnega sistema ni nekje daleč, temveč je že tukaj.« Se lahko ekonomistom verjame, da bodo narode izpeljali iz teh težav? Eden izmed njih je dejal, da so njihove napovedi »tako strašne, da ni dvomiti v to, da v glavnem povzročajo zmešnjavo«.
Prazni obeti
9. a) Kaj se je zgodilo z optimizmom, ki je obstojal na prelomu stoletja? b) Zakaj Jehovine priče niso hotele podpisati ustanovne listnine Združenih narodov 1945. leta?
9 Kako drugače vse to izgleda od splošnega optimizma, ki je bil očiten ob vstopu v 20. stoletje. To so bila desetletja sorazmernega miru, in menili so, da bosta napredek in blaginja še naprej rasla. Toda leta 1914 je prva svetovna vojna pokopala te upe. Leta 1945, po mnogo strašnejši drugi svetovni vojni, je bila podpisana ustanovna listina Združenih narodov. Narodi so spisali svojo vizijo povojnega sveta, v katerem naj bi bili zagotovljeni mir, blaginja in pravičnost. V nedavnem poročilu o tem je bilo rečeno: »Zaključni dokument je podpisalo 51 držav, ki so zastopale vsako celino, raso in religijo.« Pa vendar ena religija ni bila všteta in tudi ni želela biti. To so bili Jehovine priče. Vedeli so namreč, da teh obljub o miru in blaginji in pravičnosti ne bo uresničil noben narod tega sveta in nobeno njihovo združenje, tudi Združeni narodi ne.
10. Kakšna je današnja stvarnost v primerjavi s sanjami Združenih narodov iz leta 1945?
10 V istem poročilu še piše: ‚Štirideset let kasneje se je stvarnost primerjalo z ideali. Dokazi so nas streznili. Svet je manj pravičen, manj varen in nasilje še narašča. Vedno več prebivalcev ima premalo hrane, vode, nimajo strehe nad glavo, nimajo zdravstvene zaščite in možnosti šolanja. Tega sanje iz 1945. leta niso pokazale.‘ Nato dodaja: ‚Pred 40 leti so se narodi združili, da bi ljudje lahko živeli brez strahu in pomanjkanja. Toda stvarni svet 1980-tih let kaže, da revščina tare najmanj četrtino človeštva. Zaradi lakote vsak dan umre kakšnih 50 000 ljudi.‘ Kljub temu narodi porabijo za vojno vsako uro preko sto milijonov dolarjev!
11. Kako zanesljive so človeške obljube o boljšem svetu?
11 Ali lahko glede na to turobno poročilo po stoletjih priložnosti verjameš v obljube ljudi, da bodo odpravili te probleme? Takšnim obljubam lahko zaupamo enako, kot so lahko zaupali kapitanu velike prekooceanske ladje, ki je dejal: »Ne morem si zamisliti, da bi to [veliko] ladjo lahko karkoli potopilo... Sodobno ladjedelništvo je to premagalo.« Član posadke te ladje pa je dejal nekemu potniku: »Sam Bog ne more potopiti te ladje.« Vendar se je ta ladja, Titanik, potopila leta 1912 in 1 500 ljudi je izgubilo življenje. Leta 1931 so v Nacionalnem združenju za izobraževanje v Združenih državah Amerike izjavili, da bo s pomočjo izobraževanja »kriminal učinkovito izkoreninjen pred letom 1950«. Leta 1936 je britanski novinar pisal, da bodo 1960. leta »hrana, obleka in streha nad glavo tako poceni kot zrak«. Ali se ti ne zdi, da je današnja stvarnost postavila te obljube na laž?
Tisti, ki mu lahko popolnoma zaupamo
12. Komu lahko popolnom zaupamo in kakšno vodstvo nam je priskrbel?
12 Nujno potrebujemo nekoga, ki mu lahko zaupamo, da nam bo pomagal skozi ta strašni čas. In človeku ne moremo zaupati. Človeštvo je samo sebe privedlo v tako velike probleme, da jih samo ne more več rešiti. Oseba, ki ji lahko popolnoma zaupamo, je Stvarnik ljudi, Bog Jehova. On ve, zakaj se je človeštvo znašlo v takem stanju, on ve, kam to vodi, in ve, kaj mora ukreniti glede tega. Vse to nam je tudi odkril v knjigi, ki nam jo je dal za vodstvo, v Bibliji. V njej je v 2. Timoteju 3:16, 17 rečeno: »Vse sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek popoln in primeren za vsako dobro delo.« (JP)
13. Kako gledajo na Biblijo Jehovine priče?
13 Upoštevaj tele poudarjene izjave. Božja beseda izboljšuje ljudi. Pove nam, kaj je prav. Naredi nas primerne. Popolnoma nas opremi za vse dobre stvari. Res, Biblije mnogi ljudje ne jemljejo takšne kot ta knjiga je, kot Božjo besedo. Jehovine priče pa jo cenimo. (1. Tesaloničanom 2:13) Zavedamo se, da Stvarnik tega presenetljivega vesolja z milijardami galaksij in kvintiljoni zvezd, lahko priskrbi takšno knjigo. Prav tako pa lahko poskrbi, da se v korist iskalcev resnice njena vsebina ohrani točna. (1. Petrov 1:25)
14. Kako Biblija povsem točno opisuje današnjo stvarnost?
14 Kaj nam Božja beseda pove glede zaupanja v tem nemirnem času? Točno nam pove, kakšno je današnje stanje. Tako piše v Jeremiju 10:23: »Vem, o Jehova, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« Psalm 146:3 pa nas pravilno spodbudi: »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve.«
15. Kaj nam Biblija svetuje glede zaupanja?
15 Božja beseda nas pravzaprav svari, naj ne zaupamo niti samim sebi, ker smo ljudje nepopolni. V Jeremiju 17:9 pravi, da je »srce varljivo nad vse in hudo popačeno«. Zato v Pregovorih 28:26 odkrito piše: »Kdor se zanaša na svojo pamet je bedak, kdor pa hodi modro, bo rešen.« (EI) Kje bi lahko našli modrost, ki nas bo rešila? V Pregovorih 9:10 dobimo odgovor: »Temelj modrosti je strah Jehovin in spoznanje Presvetega je razumnost.« (EI) Da, samo Stvarnik nas lahko vodi v teh strašnih časih. Zato se nam v Pregovorih 3:5, 6 svetuje: »Zaupaj v Jehovo z vsem svojim srcem, in na svojo razumnost se ne zanašaj! Na vseh svojih potih misli nanj in on bo ravnal steze tvoje.« (EI)
Kako Bog gleda na religije sveta
16. Kakšno napačno prepričanje so imeli tudi farizeji za časa Jezusa in prevladuje tudi v današnjih verstvih sveta?
16 Ta Božja modrost nam bo pomagala, da se izognemo smrtonosne zanke, v katero so se ujela današnja svetovna verstva. Mislijo, da so pravični že zato, ker so verni. Njihovo stališče je opisano v Luki 18:9, kjer piše, da je Jezus »nekaterim, ki so bili prepričani, da so pravični in so zaničevali druge, povedal priliko«. Neki farizej se je zahvaljeval Bogu, da ni takšen grešnik kot drugi, grešnik pa je prosil: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!« Jezus je dejal: »Povem vam, ta [grešnik] je šel opravičen domov, oni [farizej] pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Luka 18:10, 14, JP)
17. Kako Bog gleda na religiozna prizadevanja takšnih l.judi, ki so podobni farizejem?
17 Farizej se ni ponižal pred Bogom. Sodil je, da je pravičen. Bog pa je drugače gledal na zadevo. (Matej 23:25—28) Ponižni grešnik je odražal to, kar Božja beseda pravi v Izaiju 66:2: »Ali na tega se ozrem: na ubožca in potrtega v duhu in na njega, ki trepeče pred besedo mojo.« Judovski verski voditelji niso trepetali pred Božjo besedo. Še zmenili se niso zanjo. Delali so tako, kot so sami hoteli, in mislili, da je to Bogu všeč. Toda Jezus jim je rekel: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, ki mi pravi: ‚Gospod, Gospod, ampak kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ‚Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudih duhov in v tvojem imenu storili veliko čudežev?‚ Vendar jim takrat porečem: ‚Nikoli vas nisem poznal. Proč izpred mene, kateri delate krivico!‘« (Matej 7:21—23, JP)
18. Kako bo Bog sodil religijam, ki trdijo, da mu služijo, pa se ne drže njegovih zakonov?
18 Verski voditelji v prvem stoletju niso zaupali v Boga. Zaupali so v svoja izročila in običaje, ki so skrunili Božje zakone. (Matej 15:3, 9) Jezus jim je rekel: »Zato bo vaša hiša zapuščena.« (Matej 23:38, JP) Ampak Bog je res zapustil njihovo judovsko religijo in leta 70. našega štetja se je to dokazalo, ko je rimska vojska uničila njihovo glavno mesto Jeruzalem in tempelj v njem. Enako je danes. Današnji verski voditelji imajo glede bogočastja svoja merila, ki ne ustrezajo Božjim merilom. Zato ne delajo po Božji volji, temveč delajo po svoje V Božjih očeh so torej nepravični. (Titu 1:16) Ko bodo narodi kmalu uničili vse te religije, podobno kot so rimske vojske v prvem stoletju uničile Jeruzalem in njegov tempelj, bo dokazano, da jih je Bog zapustil. (Glej Razodetje 17. in 18. pogl.)
19. Kakšna vprašanja si lahko postavimo glede religije?
19 Ali je Bog preostro sodil te religije po svetu? Zakaj smo lahko prepričani, da jih bo Bog kmalu obsodil? Kakšno religijo Bog odobrava? Ali se iz kakšnih primerov v preteklosti vidi, da Bog ščiti tiste, ki se iskreno obrnejo k njemu in se podložijo njegovim zakonom? Naslednji članek bo odgovoril na ta vprašanja.
Vprašanja za ponovitev
◻ Kaj je v našem času prispevalo k nezaupanju?
◻ Zakaj je optimizem tega sveta bil zgrešen?
◻ Komu lahko popolnoma zaupamo in kakšno vodstvo nam je on dal?
◻ Zakaj ne bi smeli zaupati samim sebi ali drugim ljudem?
◻ Kako Bog gleda na religije sveta?
[Slika na strani 25]
Farizej je menil, da je pravičen, grešnik pa je ponižno prosil za Božjo milost