Gileadska šola — 50 let uspešnega delovanja
»ŠE MNOGO je krajev, v katere se oznanjevanje o Kraljestvu še ni dodobra razširilo,« je prvemu razredu Gileada rekel N. H. Knorr. To je izjavil 1. februarja 1943, na dan odprtja te šole. Dodal je še: »Če bi imeli na terenu več delavcev, bi lahko dosegli še na stotine in tisoče ljudi. Po Gospodovi milosti bo delavcev še več!«
In res jih je vse več, saj jih je že na milijone! Vrste kraljestvenih oznanjevalcev so se povečale od 129.070 v 54 deželah leta 1943 na 4,472.787 v 229 deželah leta 1992! Gileadska šola je močno prispevala k oznanjevanju, ki je pripomoglo k takšnemu porastu. Po 50 letih ta šola še vedno igra ključno vlogo pri usposabljanju misijonarjev za delovanje v področjih sveta, kjer je nujna njihova pomoč.
Sedmega marca 1993 se je na podelitvi diplom 94. razredu Gileadske šole v kongresni dvorani v Jersey Cityiju (New Jersey) zbralo 4798 povabljenih gostov in članov ameriške betelske družine. Ob tej zares posebni priložnosti se je bilo lepo ozreti po 50 letih Gileadske šole. Ali bi radi vedeli, kakšen je bil program?
Po uvodni pesmi se je George D. Gangas iz upravnega organa goreče pomolil. Po kratkem uvodu povezovalca programa Careya W. Barbera so diplomanti ter vsi navzoči skrbno prisluhnili seriji kratkih govorov.
Najprej je govoril Robert W. Wallen, in sicer o temi Nikoli nisi sam. Z glasom, polnim topline, je rekel: ,V prihodnosti bodo v vašem življenju trenutki, ko se boste počutili osamljene, zelo daleč od družine in prijateljev.‘ Kako lahko potem rečemo: »Nikoli nisi sam!« Takole je pojasnil: ,Zato ker se lahko vsakdo od vas v vsakem trenutku pogovori z Bogom Jehovom.‘ Govornik je spodbudil diplomante, naj cenijo prednost, da lahko molijo, zato naj to počnejo vsak dan. Potem bodo lahko tako kot Jezus rekli: »Nisem sam.« (Janez 16:32) Kako spodbudne so bile te besede za diplomante!
Ko je Lyman A. Swingle iz upravnega organa govoril o temi (ki je temeljila na dnevnem stavku za 7. marec) Oprimite se upanja, je poudaril, kako nujni sta dve lastnosti — vztrajnost in upanje. ,Sramotenje, sovražnost, zapor in celo smrt so razlogi za kristjanovo vztrajanje,‘ je rekel. ,Nobene omejitve ni za moč, ki je večja od običajne in ki jo lahko zveste Jehovove priče izkoristijo, ko jo potrebujejo. To nas vse zagotovo pomiri, še posebej vas diplomante.‘ Kaj pa upanje? ,Upanje je neobhodno,‘ je pojasnil. ,Kot čelada varuje glavo tistega, ki jo nosi, tako upanje na rešitev varuje in ščiti razum kristjana, usposobi ga, da ostane neoporečen (1. Tesaloničanom 5:8).‘
Naslednji govornik, Ralph E. Walls, je izbral zanimivo temo Kako lahko zbežimo v ,prostoren kraj‘ na varno. Kaj je ta ,prostoren kraj‘? (Psalm 18:19, NW) »To je osvoboditev, ki pomirja duhá in varuje srce,« je pojasnil govornik. Česa moramo biti osvobojeni? ,Samih sebe, svojih slabosti.‘ Dodal je še: ,Osvobojeni moramo biti tudi zunanjih dejavnikov, za katere skrbi Satan.‘ (Psalm 118:5) Kako lahko zbežimo v prostoren kraj na varno? ,Tako da se držimo Jehovovih zapovedi pri vsem, kar delamo, ter da v veri ponižno prosimo Jehova za vse, kar nas skrbi.‘
Kaj nas čaka je bila tema, ki si jo je izbral Don A. Adams. In kaj čaka nove misijonarje? Obdobje prilagajanja, je pojasnil. »Čakajo vas tudi mnogi blagoslovi.« Za zgled je navedel misijonarja, ki sta po nastanitvi v svojem novem področju pisala: »Pomisli na najboljši dan, ki si ga preživel na oznanjevanju. Tu so vsi dnevi takšni. Vedno znova nama na oznanjevanju zmanjka literature in ljudje naju stalno prosijo za biblijski pouk.« Govornik je namenil nekaj besed tudi družinam in prijateljem diplomantov: ,Nikar ne bodite zaskrbljeni za diplomante. Lahko jim pomagate, tako da jim pišete kaj spodbudnega (Pregovori 25:25).‘
Nato so govorili učitelji Gileadske šole. Jack D. Redford je izbral temo Od nikogar ničesar ne pričakujte. Pojasnil je: Eden od izzivov, s katerim se bodo diplomanti morali spoprijeti, je, kako shajati z ljudmi. Kaj lahko pomaga? »Spreglejte njihove napake. Ne pričakujte vedno vsega tistega, kar menite, da vam pripada. Zavedajte se, da so ljudje nepopolni. Če boste tako prijazni z njimi, boste laže shajali z njimi. Če boste zmožni razumeti se z drugimi, bo to odsevalo vašo zrelost (Pregovori 17:9).« Zagotovo bo poslušanje tega modrega nasveta diplomantom pomagalo, da se bodo uspešno prilagodili misijonarjenju v tujini!
»Imamo pa ta zaklad v lončenih posodah,« piše v Drugem listu Korinčanom 4:7. Arhivar Gileadske šole, Ulysses V. Glass je pojasnjeval ta stavek, ko je govoril o temi Dokažite, da vam lahko zaupamo, zvesti bratje. Kdo so »lončene posode«? »To smo mi, nepopolni ljudje,« je ugotovil. Kaj je »zaklad«? »Naša krščanska služba,« je pojasnil (2. Korinčanom 4:1). In kaj naj bi naredili s tem zakladom? »Zaklad, ki nam ga je zaupal Jehova, ne bi smeli zanemarjati. Zato dragi bodoči misijonarji, kamorkoli greste, delite ta zaklad z drugimi ter jih naučite, da ga delijo naprej.«
Za trenutek je vse prevzela nostalgija, ko je prišel na oder Albert D. Schroeder, prvi arhivar Gileadske šole. Njegova tema je bila Pol stoletja teokratičnega usposabljanja. »Jehova ve, kako učinkovito poučevati, zato nas tudi tako poučuje,« je rekel. Kako? Brat Schroeder je omenil usposabljanje v dveh šolah, ki so bile ustanovljeni pred 50 leti: v Teokratični šoli oznanjevanja in v Gileadski šoli. Poudaril je še, da je dragocen vir točnega spoznanja biblijski prevod New World. Diplomantom je zagotovil: »Na dodeljeno področje v tujini lahko greste prepričani, da vas bo Družba dobro oskrbovala s točnim spoznanjem Jehovovih namenov.«
Milton G. Henschel, predsednik Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania, je govoril o temi Zmagujemo. Brat Henschel je črpal snov za svojo temo iz biblijskega stavka za leto 1943: »Zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil.« (Rimljanom 8:37, EI) To je bil primeren letni stavek, je pojasnil, saj so sredi druge svetovne vojne naše brate v mnogih državah zelo preganjali. Brat Henschel je prebral nekatere odlomke iz številke Watchtowerja, ki je obravnaval letni stavek, ter pojasnil: »Ta članek iz Watchtowerja [od 15. januarja 1943] je februarja preučeval prvi razred Gileada. Študente je pripravil na to, kar jih je čakalo.« Mnogi od diplomantov so se v zadnjih 50 letih izkazali za zmagovalce, je rekel. Kaj pa 94. razred? »Bodite povezani z Jehovom, z njegovo ljubeznijo in zagotovo boste zmagali.«
Po dopoldanskih govorih je povezovalec programa prebral pozdrave iz raznih dežel. Potem je nastopil trenutek, ki ga je 24 zakonskih parov nestrpno pričakovalo — podelitev diplom. Zdaj so gileadski študenti uradno postali gileadski diplomanti! Prišli so iz 5 držav, dodeljeni pa so bili v 17 dežel, v Hongkong, Tajvan, Mozambik in predele Vzhodne Evrope.
Po odmoru se je pričel popoldanski program z jedrnatim preučevanjem Stražnega stolpa, ki ga je vodil Robert L. Butler. Potem so diplomanti odigrali nekatera zanimiva doživetja iz oznanjevanja v bližini Wallkillija (New York). Program je odseval to, kar jih je privedlo v Gilead, globoko ljubezen do oznanjevanja na področju.
Po točki študentov so mnogi navzoči pričakovali, da bo program s posebno točko proslavil 50-letnico Gileadske šole. In niso bili razočarani! (Glejte spremni okvirček Pregled 50 let Gileadske šole.)
Pred 50 leti je brat Knorr dokazal, da je bil človek vere in vizije. Njegovo prepričanje, da bo Gileadska šola uspešna, lahko razberemo iz njegovega otvoritvenega nagovora prvemu razredu, v katerem je izjavil: »Prepričani smo, da se bo ,kup pričevanja‘ glede na svoje ime od tu razširil v vse predele sveta ter da bo takšno pričevanje neuničljiv spomenik na slavo Bogu. Kot posvečeni služabniki boste povsem zaupali Najvišjemu, vedoč, da vas bo vedno vodil in usmerjal. Spoznali boste tudi, da je Bog, ki blagoslavlja.«a
Petdeset let kasneje Gileadska šola še vedno uspešno deluje! Diplomanti 94. razreda imajo prednost, slediti več kot 6500 diplomantom, ki so se usposobili pred njimi. Zato naj povsem zaupajo v Najvišjega ter pomagajo širiti »kup pričevanja«, ki bo stal kot spomenik na slavo Bogu Jehovu.
[Podčrtne opombe]
a Hebrejski izraz Gilead pomeni kup pričevanja (1. Mojzesova 31:47, 48).
[Tabela na strani 25]
Razredna statistika
Študentov: 48
Število zastopanih držav: 5
Število dodeljenih držav: 17
Povprečna starost: 32
Povprečno let v resnici: 15,3
Povprečno let v polnočasni službi: 9,6
[Okvir na straneh 26, 27]
PREGLED 50 LET GILEADSKE ŠOLE
Kako bi bolje pregledali Gileadovo zgodovino kot z doživetji tistih, ki so jo doživljali — s prvimi diplomanti, učitelji in ostalimi, ki so jo pomagali organizirati? Navzoči so navdušeno prisluhnili programskemu delu Pregled 50 let Gileadske šole, ki ga je vodil Theodore Jaracz.
Kakšne okoliščine so vodile k odprtju te šole? Brat Schroeder je pojasnil, da je z dvema drugima učiteljema za pripravo šole dobil le štiri mesece. »Vendar smo bili v ponedeljek, 1. februarja 1943, pripravljeni za slovesno odprtje.«
Kako so se počutili prvi misijonarji, ki so jih poslali na področje? Brat Henschel se spominja: »V Družbinem odpremnem oddelku smo v lesene zaboje zapakirali vse imetje misijonarjev, ki so ga želeli vzeti s seboj. Ko so zaboji prispeli na cilj, so jih misijonarji previdno odprli ter iz njih pobrali svoje reči. Potem pa so zaboje porabili za pohištvo.« Sčasoma, je brat dodal, je Družba poskrbela za spodobno opremo misijonarskih domov.
Nato so nekateri diplomanti prvih razredov Gileada, ki so zdaj člani ameriške betelske družine, pripovedovali o svojih spominih, občutkih in doživetjih. Njihove pripovedi so do srca ganile vse navzoče.
»Potem, ko so me povabili, da obiskujem prvi razred, sem izvedela, da mama boluje za rakom. Ker pa je mama pionirala od svojega šestnajstega leta, me je goreče spodbujala, naj sprejmem vabilo. Tako sem z mešanimi občutki in z zaupanjem v Jehova odpotovala v Gileadsko šolo v South Lansing. Bila sem navdušena in globoko sem cenila gileadsko usposabljanje. Mama je sklenila svojo zemeljsko pot kmalu po mojem diplomiranju.« (Charlotte Schroeder, delovala v Mehiki in Salvadorju.)
»Ker je Jehova poskrbel zame v predelu, kjer sem živela, sem bila prepričana, da kamorkoli bom odšla, bom še vedno na njegovi zemlji in on bo poskrbel zame. Zato sem z veseljem sprejela vabilo, da obiskujem prvi razred.« (Julia Wildman, delovala v Mehiki in Salvadorju.)
»Lepo je bilo misijonariti! Pri vsakih vratih smo lahko govorili. Prvi mesec sem razdelila 107 knjig ter vodila 19 biblijskih poukov. Drugi mesec sem imela že 28 biblijskih poukov. Seveda je bilo kar nekaj stvari, na katere se je bilo treba navaditi: vročina, vlaga, žuželke. Vendar sem si štela v čudovito prednost, da sem bila tam. To je bilo nekaj, kar bom vedno cenila.« (Mary Adams, 2. razred, o svojem delovanju na Kubi.)
»Vreme je bilo ena od velikih ovir, s katero smo se morali spoprijeti na Aljaski. Na severu je bilo zelo mrzlo, saj se je temperatura spustila tudi do 50°C in več pod ničlo. Do indijanskih vasi in majhnih odročnih krajev na jugovzhodu Aljaske smo lahko prišli le z ladjo in letalom.« (John Errichetti, 3. razred.)
»Zame je bil Gilead Jehovovo vabilo po zemeljski organizaciji, da bi nas duhovno okrepil in nam pokazal čudovit življenjski cilj.« (Mildred Barr, 11. razred, delovala na Irskem.)
Sledili so še drugi zanimivi intervjuji: z Lucille Henschel (14. razred, delovala v Venezueli), z Margareto Klein (20. razred, delovala v Boliviji), z Lucille Coultrup (24. razred, delovala v Peruju), z Lorraine Wallen (27. razred, delovala v Braziliji), z Williamom in Sandro Malenfant (34. razred, delovala v Maroku), z Gerritom Löschem (41. razred, deloval v Avstriji) in z Davidom Splanom (42. razred, deloval v Senegalu).
Kaj pa bratje, ki so poučevali v tej šoli? Tudi nekatere od njih so intervjuvali, in sicer: Russella Kurzena, Karla Adamsa, Harolda Jacksona, Freda Ruska, Harryija Peloyana, Jacka Redforda in Ulyssesa Glassa. Razmišljali so o svojih prednostih ter pripovedovali, kako so še danes navezani nanje.
O navdušujočih dokazih učinkovitosti gileadskega usposabljanja misijonarjev je govoril Lloyd Barry, ki je deloval na Japonskem. Leta 1949, ko so na Japonsko poslali 15 misijonarjev, je bilo tam manj kot 10 oznanjevalcev. Štiriinštirideset let kasneje je v tej deželi število kraljestvenih oznanjevalcev naraslo na 175.000! Zatem je Robert Wallen govoril o presenetljivem uspehu, ki so ga doživeli nekateri misijonarji, ko so pomagali ljudem do resnice. Med ostalim je pripovedoval o misijonarki, ki je v Panami že več kot 45 let in ki je že 125 ljudem pomagala do predanosti in krsta.
Višek celotnega programa je bil poziv vsem navzočim diplomantom Gileada, naj pridejo na oder. To je bil zares ganljiv prizor. Neprekinjena vrsta bratov in sester — 89 iz betelske družine ter gostujoči diplomanti — se je vila po prehodu ter stopnicah na oder. Nato so se jim pridružili še bratje, ki so v vseh teh letih poučevali v tej šoli. Na koncu pa je prišel še 94. razred. Vseh skupaj jih je bilo 160!
»Ali Gileadska šola uspešno usposablja misijonarje za delovanje v tujini?« je vprašal brat Jaracz. »Dokazi zadnjih petdesetih let nam odgovarjajo z jasnim in glasnim da!«
[Slika na strani 25]
94. razred diplomantov Watchtowerjeve biblijske šole Gilead
Imena so našteta od prve do zadnje vrste ter od leve proti desni.
1. C. De La Garza, E. Borg, E. Arriaga, E. Chooh, D. Purves, A. Fosberry, A. Delgado, L. Drescher; 2. V. Scott, L. Fridlund, S. Kettula, D. Copeland, J. Arriaga, J. Thidé, E. Olsson, S. Widegren; 3. F. Delgado, S. Keegan, A. Leinonen, E. Finnigan, F. Fosberry, J. Halbrook, A. Berglund, P. Jones; 4. B. Watson, C. Frias, B. Chooh, J. Halbrook, J. Purves, S. Finnigan, A. Jones, M. Cuccia; 5. G. Scott, D. Copeland, B. Drescher, R. De La Garza, I. Leinonen, D. Keegan, T. Watson, M. Kettula; 6. J. Widegren, S. Borg, L. Cuccia, A. Berglund, B. Olsson, J. Frias, T. Fridlund, P. Thidé.