Naj vas ne prevzamejo skrbi
»NE SKRBITE za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel svojo skrb. Zadosti je dnevu njegova lastna teža.« (Matevž 6:34, Ekumenska izdaja) Ta nasvet Jezusa Kristusa je prav gotovo koristen za vse nas, ki živimo v današnji brzeči, stresni družbi.
Toda če smo stvarni, ali je mogoče, da ne bi bili zaskrbljeni zaradi težav, odločitev, obveznosti in odgovornosti? Milijoni so potrti, pod stresom in obremenjeni. Pomirjevala in sedativi so zato posel, vreden več milijonov dolarjev.
Kje potegniti črto
Načrtovati in se pripravljati na obveznosti, naloge, odločitve in težave nam je potrebno, najsi je vse našteto nujno ali pa niti ne tako nujno. Biblija nas spodbuja, naj ,sedemo in preračunamo stroške‘, preden se lotimo kakšne večje naloge. (Lukež 14:28–30) To pomeni, da pretehtamo razpoložljive možnosti, analiziramo mogoče posledice izbire ter preračunamo, koliko bi to od nas zahtevalo časa, energije in denarja.
Človek bi moral skrbno pretehtati, kaj se lahko zgodi, brezplodno pa je poskušati domisliti se čisto vsake stvari, do katere bi lahko prišlo. V dobro varnosti družine lahko na primer razmislite, kaj narediti ob požaru v vašem domu. Morda lahko nabavite in namestite detektorje za odkrivanje dima ter gasilne aparate. Morda si zamislite načrt in ponovite, po katerih poteh bi zbežali iz različnih delov hiše. Toda kje se konča razumno, uporabno načrtovanje in se začne pretirana, neupravičena zaskrbljenost? Začne se takrat, ko se pričnete mučiti z vsemi mogočimi okoliščinami, od katerih jih je mnogo morda le plod bujne domišljije. Vznemirljive misli vas lahko povsem prevzamejo in prepričujete se, da ste gotovo nekaj spregledali oziroma niste storili dovolj za zaščito svoje družine. Samozadano trpljenje lahko toliko obremeni vaš um, da morda ne morete spati.
Mojzes pred faraonom
Bog Jehova je preroku Mojzesu naložil zahtevno nalogo. Mojzes je najprej moral stopiti pred Izraelce in jih prepričati o tem, da ga je Jehova postavil, naj jih odpelje iz Egipta. Nato je moral pred faraona in ga zaprositi, naj izpusti Izraelce. Nazadnje naj bi Mojzes vodil še večmilijonsko trumo skozi pustinjo v deželo, ki so jo zasedali sovražni ljudje. (2. Mojzesova 3:1–10) Vsaka od teh reči bi lahko vzbudila močan strah, toda ali je Mojzes dopustil, da bi ga zaradi naložene odgovornosti pretirano skrbelo?
Mojzesa je očitno marsikaj skrbelo. Spraševal je Jehova: »Glej, ko pridem k sinovom Izraelovim in jim porečem: Bog očetov vaših me je poslal k vam, in mi oni reko: Katero je ime njegovo? kaj naj jim povem?« Jehova mu je dal odgovor. (2. Mojzesova 3:13, 14) Mojzesa je skrbelo tudi, kaj bi se zgodilo, če mu faraon ne bo hotel verjeti. In zopet je Jehova odgovoril preroku. Nazadnje pa še ena težava: Mojzes je priznal, da ,ni spreten v besedah‘. Kako bi se dalo pomagati pri tem? Jehova je Mojzesu dal Arona za govornika. (2. Mojzesova 4:1–5, 10–16, SSP)
Zdaj, ko je Mojzes dobil odgovore na svoja vprašanja, je bil pripravljen in je veroval Bogu, ter začel izpolnjevati Jehovovo naročilo. Ni se trpinčil s strašljivimi mislimi o tem, kaj vse se lahko zgodi ob soočenju s faraonom, ampak je ,storil prav tako‘. (2. Mojzesova 7:6) Če bi dovolil, da ga prevzamejo skrbi, bi se mu verjetno omajala vera in pogum, ki pa ju je potreboval za izpolnitev naloge.
Mojzes je s tem, kako se je uravnovešeno lotil naloge, zgled tega, kar je apostol Pavel imenoval ,razumnost‘. (2. Timoteju 1:7; Titu 2:2–6; oboje SSP) Če Mojzes ne bi ravnal po razumu, bi ga lahko zahtevnost naloge hitro tako prevzela, da je verjetno ne bi sprejel.
Nadzorujte svoje misli
Kako se odzovete, kadar se morate v vsakdanjem življenju spoprijeti s preizkusi vere oziroma preizkušnjami? Ali panično razmišljate samo o tem, kako se pred vami dvigujejo ovire in izzivi? Ali pa nanje gledate uravnovešeno? Kdo bo rekel: ,Ne prečkaj mostu, ko še do njega nisi prišel.‘ Morda pa nazadnje sploh ne bo treba prečkati nobenega namišljenega mostu! Zakaj se torej trpinčiti z nečim, kar se morda ne bo nikoli zgodilo? Biblija pravi: »Skrb v srcu tare moža.« (Pregovori 12:25) Rezultat tega je, da se posameznik pogosto obotavlja z odločitvijo in stvari odlaga, dokler ni prepozno.
Odvečna zaskrbljenost lahko povzroči veliko resnejšo škodo, duhovno. Jezus Kristus je pokazal, da lahko zaslepljujoča moč bogastva in »skrb tega sveta« popolnoma zadušita cenjenje ,besede o kraljestvu‘. (Matevž 13:19, 22) Kakor lahko trnje prepreči semenom, da bi dozorela in obrodila, tako nam lahko nenadzorovana zaskrbljenost prepreči, da bi duhovno napredovali in rojevali sadove v hvalo Bogu. Samozadano razdiralno trpljenje je nekatere celo zadržalo pred tem, da bi se posvetili Jehovu. Skrbi jih: ,Kaj pa, če ne bom živel v skladu s posvetitvijo?‘
Apostol Pavel je dejal, da si v našem duhovnem vojskovanju prizadevamo dati »vsako misel v sužnost pokorščine do Kristusa«. (2. Korinčanom 10:5) Naš največji sovražnik, Satan Hudič, bi bil zelo vesel, če bi naše skrbi obrnil v svoj prid ter nam vzel pogum in nas telesno, čustveno in duhovno oslabil. On je mojster v tem, da z dvomi ujame nepazljive. Zato je Pavel kristjane posvaril, naj ,ne dajo prostora hudiču‘. (Efežanom 4:27) Satan je kot »bog tega sveta« uspešno »nevernim oslepil misli«. (2. Korinčanom 4:4) Nikoli mu ne dovolimo nadzorovati naših misli!
Pomoč je na razpolago
Kadar otroka tarejo težave, lahko stopi k ljubečemu očetu in ta mu pove, kaj naj naredi, ter ga potolaži. Podobno se s svojimi težavami lahko zatečemo k našemu nebeškemu Očetu, Jehovu. Pravzaprav nas Jehova vabi, naj svoja bremena in skrbi preložimo nanj. (Psalm 55:22) In kakor otrok, ki ga po prejemu očetovega zagotovila težave nič več ne skrbijo, bi tudi mi morali – ne le preložiti naša bremena na Jehova, ampak jih tudi pustiti pri njem. (Jakob 1:6)
Kako preložimo skrbi na Jehova? List Filipljanom 4:6, 7 nam odgovarja: »Nič ne skrbite, temuč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem. In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.« Da, Jehova nas lahko na naše vztrajne molitve in prošnje navda z notranjim mirom, ki naš um ščiti pred vznemirjenostjo zaradi nepotrebnih skrbi. (Jeremija 17:7, 8; Matevž 6:25–34)
Da pa bi ravnali skladno s svojimi molitvami, se ne smemo niti fizično niti duševno osamiti. (Pregovori 18:1) Namesto tega bomo ravnali dobro, če bomo upoštevali biblijska načela in napotke glede našega problema, in se tako ne bomo zanašali le na lastno pamet. (Pregovori 3:5, 6) Mladi in starejši lahko v Bibliji in Watchtowerjevih izdajah najdejo pravo bogastvo informacij glede tega, kako se odločati in kako ukrepati v težavah. Blagoslovljeni smo tudi z modrimi, izkušenimi starešinami in drugimi zrelimi kristjani v krščanski občini, ki so se vedno pripravljeni pogovoriti z nami. (Pregovori 11:14; 15:22) Posamezniki, ki v zadevo niso čustveno vpleteni in razmišljajo po Božje, nam pogosto lahko pomagajo gledati na težave iz drugačnega zornega kota. Ne bodo se sicer odločali namesto nas, toda lahko so velik vir spodbude in podpore.
»Čakaj Boga«
Nihče ne more reči, da ne doživljamo dovolj stresov že pri ukvarjanju s svojimi resničnimi vsakodnevnimi težavami, ne da bi jim dodajali še namišljene. Če nam zaskrbljenost nad tem, kar se nam lahko zgodi, zbuja bojazni in nemir, se obrnimo v molitvi in prošnji k Jehovu. Po njegovi Besedi in organizaciji poiščimo napotke, modrost in zdrav razum. Ugotovili bomo, da imamo v vsakršnih okoliščinah na razpolago kako pomoč.
Ko je bilo psalmistu težko pri srcu in je bil vznemirjen, je pel: »Kaj si tako žalostna, duša moja, in nepokojna v meni? Čakaj Boga, kajti še ga bom slavil, da je pomoč obličja mojega in moj Bog.« (Psalm 42:11) Razmišljajmo tako tudi mi.
Da, načrtujte za to, kar lahko razumno pričakujete, česar pa ne morete, prepustite Jehovu. »Vso skrb svojo zvrnite nanj, ker on skrbi za vas.« (1. Petrov 5:7)
[Slika na strani 23]
Ali kakor David prelagate na Jehova svoja bremena in skrbi?