Varuj se škodoželjnega opravljanja!

»Pri mnogem govorjenju ni brez greha, kdor pa brzda svoje ustnice, je pameten.« (PREG. 10:19, EI)

 1. Kako škodljivo je zlobno opravljanje ali obrekovanje?

SMRTONOSNEGA strupa nihče ne more spremeniti v zdravilen napitek. Zlonamerno opravljanje ali obrekovanje se upravičeno primerja s strupom, saj lahko poštenega človeka spravi na slab glas. Rimski pesnik Juvenal je obrekovanje imenoval »najhujši strup«. Angleški dramatik William Shakespeare pa je v usta enega svojih likov položil tele besede: »Kdor mi krade dobro ime, mi jemlje nekaj, kar ga ne bo obogatilo, mene pa bo osiromašilo.«

 2. Katera vprašanja zaslužijo našo pozornost?

² Kaj je pravzaprav opravljanje? V čem se razlikuje od obrekovanja? Zakaj se moramo ogibati škodoželjnega obrekovanja? Kako nam to lahko uspe?

V čem je razlika

 3. Kakšna je razlika med opravljanjem in obrekovanjem?

³ Opravljati pomeni »pripovedovati kaj resničnega [pa tudi neresničnega], vendar slabega o kom«.a Gre lahko za »brezpomembno, zaupljivo pogovarjanje ali pisanje«. Vsi se zanimamo za ljudi, zato včasih o drugih govorimo dobre, spodbudne reči. Obrekovanje pa je nekaj drugega. Obrekovati pomeni »dajati zlonamerne, neresnične izjave, s katerimi se jemlje komu ugled«.b Tako govorjenje je na splošno zlonamerno in nekrščansko.

 4. Kako se po mnenju nekega pisca lahko obrekovanje prične in iz česa zraste?

⁴ Neškodljivo opravljanje se lahko sprevrže v zlonamerno obrekovanje. Pisec Arthur Mee je rekel: »Često se obrekovanje, ki človeka prizadene in ga lahko uniči, prične z opravljanjem, opravljanjem, ki je sprva bilo prazno in nepomembno. Obrekovanje je ena izmed največjih hudobij na tem svetu in praviloma nastane zaradi nevednosti/neobveščenosti. Ponavadi se pojavi med tistimi, ki bolj malo delajo in nimajo nobenega pravega življenjskega cilja.«

 5. Kaj je bistvo Pavlovega nasveta iz 1. pisma Timoteju 5:11–15?

⁵ Prazno govorjenje se torej lahko sprevrže v obrekovanje, zato je apostol Pavel bil odkrito proti določenim opravljivcem. Najprej je omenil, katerim vdovam bi naj skupščina pomagala, nato pa je zapisal: »Mlajše vdove pa odklanjaj! Kadar jih namreč zvabi čutnost proč od Kristusa, . . . se privadijo tudi brezdelnosti in hodijo po hišah. Pa ne le brezdelnosti ampak tudi klepetavosti in zvedavosti, in govorijo, česar ne bi smele. Hočem torej, da se mlajše vdove omožijo. Naj rodijo otroke, gospodinjijo naj, da nasprotniku ne bodo dale prav nobenega vzroka za obrekovanje. Nekatere so se namreč že iztirile in šle za Satanom.« (1. Tim. 5:11–15, EI)

 6. Kako lahko premagamo svojo slabost – opravljanje, ki bi se lahko obrnilo v obrekovanje?

⁶ Pavel je pisal pod Božjim navdihnjenjem, zato o teh ženskah ni govoril nepošteno ali nedostojno. Njegove besede so bile vredne zelo resnega premisleka. Nobena pobožna ženska ne bo želela ‚iztiriti in iti za Satanom‘. Kaj pa, če kristjanka ugotovi, da rada govori o stvareh, ki peljejo v obrekovanje? Tedaj bi morala ponižno upoštevati Pavlov nasvet: »Žene istotako, da so resnobne, ne obrekljive.« Rekel je tudi: »Podobno naj se stare ženske vedejo spodobno, kakor zahteva svetost. Naj ne bodo obrekljive.« (1. Tim. 3:11; Tit. 2:3, EI) Tudi bratje bi morali resno upoštevati ta modri nasvet.

 7. Zakaj bi lahko glede na Sveto pismo rekli, da moramo vsi paziti, kaj govorimo?

⁷ Seveda se kdaj pa kdaj vsi pogovarjamo o drugih, o njihovih doživetjih na oznanjevanju in tako naprej. Vendar pazimo, da ne bi nikoli ‚sede obrekovali svojega brata‘. (Ps. 50:19, 20) Da, res ni pametno preveč govoriti, kajti »pri mnogem govorjenju ni brez greha, kdor pa brzda svoje ustnice, je pameten«. (Preg. 10:19, EI) Zato bi se morali ogibati opravljanja, tudi takega, ki se nam zdi čisto nedolžno. Ni treba, da se ves čas pogovarjamo o ljudeh, saj se lahko pogovarjamo še o marsičem drugem, seveda, če premišljamo o tem, kar je pravično, plemenito, ljubeznivo, krepostno in hvalevredno. (Fil. 4:8)

Kako se opravljanje sprevrže v obrekovanje

 8. Zakaj pogovor o sokristjanih ni vedno napačen?

⁸ Nič napačnega ni, če se pogovarjamo o oznanjevanju in drugih pobožnih dejavnostih sovernikov, paziti moramo le, da smo natančni in nedvoumni in da s svojimi besedami ne povzročamo nobene škode. Pravzaprav lahko tovrstne spodbudne pripombe druge ohrabrijo. (Primerjaj Ap. dela 15:30–33.) Nekateri kristjani so se pogovarjali o zvestem Gaju, kateremu je apostol Janez pisal: »Preljubi, zvesto po veri ravnaš, karkoli storiš za brate, pa še za tuje. Ti so pred cerkvenim občestvom [skupščino, NS] pohvalili tvojo ljubezen.« (3. Jan. 5, 6, EI) Potemtakem pogovor o sovernikih ni vedno nekaj napačnega.

 9. a) Kako se lahko običajen klepet sprevrže v obrekovanje poštenega človeka? b) Katera vprašanja bi si morali postaviti?

⁹ Toda klepetanje se lahko sprevrže v obrekovanje pravičnega človeka, če govorimo o njegovih osebnih stvareh, dvomimo o njegovih nagibih ali sumničimo njegovo obnašanje. Morda bi bilo dobro, če bi se večkrat takole vprašali: Ali ne bom s takim govorjenjem okrnil ugled druge osebe? Ali govorim resnico? (Raz. 21:8) Ali bi o nekom enako govoril, če bi bil poleg? Ali ne bo to posejalo razdor v skupščini? Ali bi lahko ta človek zaradi mojih izjav izgubil službene prednosti? Ali mu zavidam? (Gal. 5:25, 26; Tit. 3:3) Bodo sadovi mojih pripomb dobri ali slabi? (Mat. 7:17–20) Ali bi kaj takega govoril o apostolih? (2. Kor. 10:10–12; 3. Jan. 9, 10) Ali je prav, da tako govori nekdo, ki časti Jehovo?

10., 11. Česa po Psalmu 15:1, 3 ne bomo počeli, če želimo biti Božji gostje?

¹⁰ Psalm 15:1 namiguje na častilce Boga in vpraša: »Jehova, kdo sme prebivati v šotoru tvojem, kdo stanovati na gori svetosti tvoje?« Psalmist David takole odgovarja: »Kdor ne obrekuje z jezikom svojim, ne dela hudobnega bližnjemu svojemu in ne obklada s sramoto soseda svojega.« (Ps. 15:3) Tukaj omenjena beseda »obrekovati« izhaja iz hebrejskega glagola, ki pomeni »hoditi peš«, torej »pohajati« ali »hoditi okrog«. Izraelcem je bilo zapovedano: »Ne pohajaj kot opravljivec med ljudstvom svojim.« (3. Mojz. 19:16) Nihče, ki ‚pohaja kot obrekljivec‘, ni Božji gost in prijatelj.

¹¹ Božji prijatelji svojim tovarišem ne storijo nič žalega in ne bodo takoj kot resnico sprejeli sramotilnih zgodb o poštenih znancih. O sovernikih bi morali govoriti lepe reči, ne pa širiti lažne zgodbe in s tem še dodajati k zlobnemu sramotenju, ki ga širijo brezbožniki. Naših zvestih bratov in sestra nikoli ne bi smeli obremenjevati s tem, da bi o njih govorili sramotne stvari.

Ko nastopijo težave

12. Kako nam lahko pomagajo Apostolska dela 15:36–41, če nas zamika, da bi opravljali nekoga, s katerim smo se sporekli?

¹² Nepopolni smo, zato nas lahko zamika, da govorimo proti nekomu, s katerim smo se sporekli. Toda spomnimo se, kaj se je zgodilo, ko se je Pavel odpravljal na svoje drugo misijonarsko potovanje. Barnaba je hotel, da ju spremlja Marko, Pavel pa se ni strinjal, »da bi vzela s sabo človeka [Marka], ki ju je zapustil v Pamfiliji in ni šel z njima na delo«. Tedaj sta se ‚sprla‘ in šla vsak na svojo stran. Barnaba je vzel Marka s seboj na Ciper, Pavel in Sila pa sta se napotila v Sirijo in Cilicijo. (Ap. dela 15:36–41) Pozneje se je spor med Pavlom, Barnabom in Markom očitno zgladil, saj je Marko z apostolom odpotoval v Rim, Pavel pa se je o njem lepo izrazil. (Kol. 4:10) Čeprav je med njimi prišlo do nesporazuma, pa nimamo nobenih dokazov, da so opravljali drug drugega med soverniki.

13. Kakšne so bile okoliščine v zvezi s Petrom, ko se je Pavel uprl skušnjavi, da opravlja sokristjana?

¹³ Pavel se je tudi uprl možni skušnjavi in se ni zatekel k škodoželjnemu opravljanju, ko je pokaral Kefa (Petra), ki ga je bilo pred judovskimi kristjani iz Jeruzalema sram jesti in se družiti s poganskimi verniki. Namesto da bi o Petru govoril za njegovim hrbtom, »se mu je v obraz uprl« in spregovoril »vpričo vseh«. (Gal. 2:11-14, EI) Tudi Peter ni obrekoval Pavla, ker ga je le-ta grajal. Pravzaprav je pozneje o njem govoril kot o ‚našem ljubem bratu Pavlu‘. (2. Pet. 3:15) Četudi je sovernika treba pokarati, to še ni izgovor za opravljanje. Imamo dobre razloge, da se ogibamo takega govorjenja in se upremo skušnjavi, da bi nekoga škodoželjno opravljali.

Zakaj se moramo tega ogibati

14. Kateri je glavni razlog, zakaj ne bomo poslušali ali sodelovali v škodoželjnem opravljanju?

¹⁴ Glavni razlog, zakaj ne bomo poslušali škodoželjnega opravljanja ali v njem sodelovali je ta, da želimo ugajati Jehovi, ki obsoja obrekovanje. Kot smo že omenili, je Bog dal jasno vedeti, kaj misli o takem govorjenju, ko je Izraelcem zapovedal: »Ne pohajaj kot opravljivec med ljudstvom svojim in v krvavo sodbo ne spravi bližnjega svojega. Jaz sem Jehova.« (3. Mojz. 19:16) Če želimo da nam je Bog naklonjen, ne smemo nikogar obrekovati.

15. Kdo je glavni obrekovalec in kako lahko škodljivo opravljanje vpliva na naš odnos z Bogom?

¹⁵ Nadaljnji razlog, zakaj se ne želimo, vplesti v škodoželjno opravljanje je ta, da bi s tem lahko posnemali Satana, glavnega obrekovalca Jehove. Ta Božji sovražnik nosi ustrezno ime »Hudič« (grško diabolos), kar pomeni »obrekljivec«. Ko je Eva poslušala Satanovo obrekovanje Boga in je potem tudi tako ravnala, se je prvi človeški par ločil od svojega najboljšega prijatelja. (1. Mojz. 3:1–24) Nikoli ne podležimo Satanovim spletkam in ne dajmo se vplesti v škodljivo klepetanje, ki Bogu Jehovi ni všeč, razen tega pa bi nas to lahko ločilo od njega kot našega najboljšega prijatelja.

16. Kako obrekljivec ‚razdvaja prijatelje‘?

¹⁶ Zlonamernih obrekljivcev ne bi smeli poslušati, saj razdvajajo prijatelje. Obrekljivci pogosto pretiravajo, stvari napačno prikazujejo, lažejo in iz muhe naredijo slona. Namesto da bi nekomu nekaj povedali v obraz, govorijo za njegovim hrbtom. Pogosto se pojavijo neutemeljena sumničenja. In tako »obrekovalec razdvaja prijatelje«. (Preg. 16:28)

17. Zakaj bi morali paziti, da ne sodelujemo niti v najnedolžnejšem opravljanju?

¹⁷ Paziti bi morali, da ne sodelujemo niti v najnedolžnejšem opravljanju. Zakaj? Zato, ker lahko pripomba, s katero nismo mislili nikogar prizadeti, človeka vseeno prizadene, ko se ponavlja. Morda se ji kaj doda, se jo malo spremeni, nazadnje pa bo škodila ugledu pobožne osebe in jo spravila ob dobro ime. Če bo prišlo do tega, kako se boš počutil, če si si ti izmislil to zgodbo ali jo celo pripovedoval okrog? Ljudje te bodo imeli za človeka, ki rad škoduje drugim in se te bodo zato morda izogibali. (Primerjaj Preg. 20:19.)

18. Kako lahko nekdo zaradi opravljanja postane lažnivec?

¹⁸ Škodoželjno opravljanje lahko iz tebe naredi lažnivca in tudi to je razlog, zakaj se ga moraš varovati. »Obrekovalčeve besede so kakor pohlepno pogoltnjene reči, ki pa prodrejo v notranjost trebuha.« (Preg. 26:22, NS) Kaj pa, če pogoltneš laži in jih ponavljaš? Čeprav misliš, da so laži resnica, lažeš, ko jih širiš. Ko se laži odkrijejo, te bodo morda drugi imeli za lažnivca. Ali si to želiš? Ali Bog ne krivi lažnih učiteljev za verske laži? Da, krivi pa tudi lažnive obrekovalce. Jezus je posvaril: »Za vsako prazno besedo, ki jo ljudje izgovorijo, bodo dajali odgovor na sodni dan. Po svojih besedah boš namreč opravičen in po svojih besedah boš obsojen.« (Mat. 12:36, 37, EI) Ali bi želel, da se te obsodi kot lažnivca, ko bo »vsakdo izmed nas odgovor dajal Bogu«? (Rim. 14:12)

19. Zakaj lahko rečemo, da je škodoželjno opravljanje morilsko?

¹⁹ Škodoželjnega opravljanja naj ne bi širili tudi zato, ker je to lahko smrtonosno. Da, smrtonosno je, ker lahko uniči ugled nedolžne osebe. Nekateri jeziki so podobni ‚ostrim mečem‘, neprijetne besede pa so podobne puščicam, ki so iz zasede izstreljene na nedolžnega. David je molil: »Ohrani me [Jehova] zbora zlobnih, trupa hudodelcev, ki svoje jezike brusijo kakor meče, streljajo strupene puščice, da bi iz skrivališč zadeli nedolžnega.« (Ps. 64:2–4, EI) Ali bi ti hotel biti kriv, da si govoril o nekom tako zlobno, da bi ta moral kot psalmist prositi Boga za olajšanje? Ali bi želel biti kriv za nekaj, kar je enako umoru?

20. a) Kaj se v Božji skupščini lahko zgodi z neskesanim obrekovalcem? b) Zakaj morajo starešine biti oprezni glede opravljanja in obrekovanja?

²⁰ Zaradi obrekovanja si lahko izločen iz Božje organizacije; obrekovalca se lahko izključi kot neskesanega lažnivca. Vseeno pa se tako ne ukrepa zoper tiste, ki so krivi le nedolžnega opravljanja. Toda starešine bi morali zadevo pretehtati v molitvi in potegniti jasno ločnico med nedolžnim opravljanjem in zlonamernim obrekovanjem. Zlonamernega, neskesanega obrekovalca se bo izključilo. Starešine niso pooblaščeni, da bi kogarkoli izključili zaradi neznatnega opravljanja, do katerega je prišlo zaradi zanimanja za ljudi in ki ni lažno ali zlonamerno. Zadeve ne bi smeli napihovati, imeti pa je treba tudi priče, ki bodo potrdile, da gre res za obrekovanje. (1. Tim. 5:19) Neskesane obrekovalce se izključi predvsem zato, da bi se zaustavilo zlonamerno opravljanje in bi se skupščino zaščitilo pred grehom. (1. Kor. 5:6–8, 13) Toda starešine ne bi smeli biti prenagljeni in nekoga izključiti brez svetopisemske osnove. Z molitvijo in nasveti bodo pogosto lahko osebi pomagali, da se bo pokesala, opravičila ali kako drugače uredila zadevo in za naprej brzdala svoj jezik.

Je to obrekovanje?

21. Kaj bi moral storiti, namesto da opravljaš prestopnika?

²¹ Modri rek pravi: »Kdor hodi kot obrekovalec, izdaja skrivnost, zanesljiv človek pa skriva zaupano reč.« (Preg. 11:13, EI) Toda ali je obrekovanje, če bi nekomu povedal o rečeh, za katere veš, da jih nekdo skrivaj počenja in greši? Ne. Seveda o tem ne smeš klepetati z vsakomer. Pogovoriti se moraš najprej s prestopnikom in ga spodbuditi, naj poišče pomoč starešin. (Jak. 5:13–18) Če tega v doglednem času ne bo storil, pa bi moral zaradi čistosti skupščine o tem obvestiti starešine. (3. Mojz. 5:1)

22. Zakaj lahko rečemo, da besede iz 1. pisma Korinčanom 1:11 ne opravičujejo opravljanja?

²² Zaradi tvojega obvestila bo prestopnik morda pokaran in to seveda ne bo prijetno. Toda kogar karanje navede, da se popravi, pozneje žanje sad pravičnosti. (Hebr. 12:11) Prestopek je treba razkriti tistim, ki so določeni za obravnavanje takih zadev in ne opravljivcem, ki bodo to pripovedovali naprej. Pavel je kristjanom v Korintu pisal: »Hloini domači so mi namreč sporočili o vas, bratje moji, da se prepirate.« (1. Kor. 1:11, EI) So člani omenjene družine opravljali sovernike? Ne, obvestili so odgovornega nadzornika, ki je lahko ukrepal in takim osebam pomagal, da se vrnejo na pot življenja.

23. Katero vprašanje moramo še obravnavati?

²³ Če nekomu pomagamo, da se ne vplete v škodoželjno opravljanje, smo zanj naredili nekaj dobrega, koristnega. Modri rek se glasi: »Kdor varuje svoja usta, ohrani svoje življenje, kdor svoje ustne nepremišljeno odpira, mu grozi poguba.« (Preg. 13:3, EI) Potemtakem imamo očitno dobre razloge za to, da se varujemo škodoželjnega opravljanja in zlonamernega obrekovanja. Toda kako lahko premagamo škodljivo opravljanje? Pojasnilo bomo dobili v naslednjem študijskem članku na to temo.

Kako bi ti odgovoril

◻ Kakšna je razlika med opravljanjem in obrekovanjem?

◻ Kako se opravljanje lahko sprevrže v obrekovanje?

◻ Navedi nekaj razlogov, zakaj naj bi se varovali škodoželjnega opravljanja.

◻ Zakaj ni obrekovanje, če o prestopku neke osebe obvestimo starešine?

[Slika na strani 27]

Pazi, da ne boš nikdar nikomur streljal v hrbet, tako da bi ga opravljal

[Podčrtni opombi]