Jehova sliši naše klice na pomoč
POMOČ je bila nujna. To je bilo opaziti že z žalostnega obraza kraljevega točaja. Ko ga je kralj vprašal, kaj je narobe, je točaj izrazil svojo žalost zaradi razrušenega Jeruzalema in njegovega obzidja. Kralj je še vprašal: ’Kaj želiš?‘ ”Tedaj sem pomolil k nebeškemu Bogu,“ je kasneje zapisal točaj Nehemija. To je bil hiter, tih in nujen klic za Jehovovo pomoč. In kakšen je bil rezultat? Perzijski kralj Artakserks je takoj pooblastil Nehemija, da obnovi jeruzalemsko obzidje (Nehemija 2:1-6)
Da, Bog sliši nujne prošnje tistih, ki ga ljubijo. (Psalm 65:3) Zato, če se nam preizkušnja zdi pretežka, da bi jo prenesli, lahko molimo kot psalmist David v 70. psalmu, ko je nujno potreboval Božjo pomoč. Podnaslov tega psalma nam pokaže, da je njegov namen ”za spomin“. Rahlo spremenjen tekst se ponovi v 40. psalmu od 13. do 17. vrstice. Toda, kako nam kot Jehovovemu narodu lahko pomaga 70. psalm?
Prošnja za takojšnjo rešitev
David pričenja s prošnjo: ”O Bog, pridi me rešit, Gospod, hiti mi pomagat.“ (Psalm 70:2, J. Krašovec) Kadar smo v težavah, lahko prosimo, da bi nam Bog hitro pomagal. Bog nas ne skuša s slabim in ”zna pobožne rešiti iz preizkušnje“. (2. Petrovo 2:9; Jakob 1:13) Toda kaj storiti, če še vedno dopušča preskušnjo, da bi nas česa naučil? Tedaj ga lahko prosimo za modrost, da bi znali prav ravnati. Če prosimo v veri, nam bo dal modrost. (Jakob 1:5-8) Bog daje tudi potrebno moč, da bi lahko vzdržali preizkušnjo. Na primer, ’podpira nas na bolniški postelji‘. (Psalm 41:1-3, JK; Hebrejcem 10:36)
Podedovana grešnost pa tudi stalna izpostavljenost pritiskom in Satanovi napori, da bi uničil naš odnos z Jehovom, nas bi morali navesti, da prosimo Boga za pomoč vsak dan. (Psalm 51:3-7; Rimljanom 5:12; 12:12) Znamenite so naslednje besede iz Jezusove vzorčne molitve: ”Ne daj, da pademo v skušnjavo, temveč reši nas hudega.“ (Matej 6:13) Da, Boga lahko prosimo, da ne bi podlegli pritiskom in mu bili tako neposlušni, in da nas zaščiti pred Satanom, Hudobnim, da nas ne bi prevaral. Toda klicu za rešitev moramo prilagoditi svoje korake, da bi se izognili situacijam, ki bi nas po nepotrebnem izpostavile preizkušnjam in Satanovim zankam. (2. Korinčanom 2:11)
Tisti, ki pravijo ”Aha!“
Lahko smo kruto preganjani, ko nas nasprotniki sramotijo zaradi naše vere. Če se ti bo zgodilo kaj takega, se spomni na Davidove besede: ”Naj od sramote zardijo, ki mi strežejo po življenju; naj se ponižani umaknejo, ki mi želijo nesrečo. Naj se umaknejo osramočeni, kateri govorijo: ’Ahà, ahà!‘“ (Psalm 70:3, 4, JK) Davida so njegovi sovražniki hoteli videti mrtvega; ’stregli so mu po življenju‘. Namesto da bi se jim poskušal maščevati, je veroval, da jih bo Bog osramotil. David je molil, da bi ti nasprotniki v poskusu svojih zlobnih spletk ’od sramote zardeli‘ — se zbegali, zmedli, vznemirili, razočarali. Da, da bi tisti, ki so mu hoteli zadati rane in uživati v njegovi nesreči, prišli v zadrego in sramoto.
Če bi se škodoželjno veselili, ko bi nesreča zadela naše sovražnike, bi morali Jehovu polagati račun za svoj greh. (Pregovori 17:5; 24:17, 18) Kljub temu lahko, kadar nasprotniki sramotijo Boga in njegov narod, molimo v korist njegovega svetega imena, da bi jih Jehova ustavil in ponižal in ljudem pokazal svojo moč. (Psalm 106:8) Maščevanje je Božje, on lahko zbega in poniža svoje in naše sovražnike. (5. Mojzesova 32:35) Na primer, nacistični vodja Adolf Hitler je hotel iztrebiti Jehovove priče v Nemčiji. Kako bedno mu je spodletelo, saj danes tam oznanja vest o Kraljestvu več tisoč Prič!
Naši sovražniki morda zasmehljivo govore: ”Aha, aha!“ Ker sramotijo Boga in njegov narod, naj se ’osramočeni umaknejo‘ in naj bodo ponižani. Medtem ko molimo za to, ohranjajmo neoporečnost in razveseljujmo Jehovovo srce, da bo lahko odgovoril Satanu in komurkoli drugemu, ki bi ga sramotil. (Pregovori 27:11) Nikoli se ne bi smeli bati nadutih nasprotnikov, saj ”kdor zaupa v Gospoda bo obvarovan“. (Pregovori 29:25) Ponosni babilonski kralj Nabuhodonozor, ki je zasužnjil Božji narod, je bil ponižan in je moral priznati, da ’kralj nebes more ponižati tiste, ki žive prevzetno‘. (Danijel 4:37)
”Poveličan bodi Bog“
Čeprav nam lahko sovražniki povzročijo težave, vedno hvalimo Jehova skupaj s sočastilci. Namesto da bi David dopustil, da ga preizkušnja odvrne od čaščenja Jehova, je rekel: ”Radujejo in veselijo pa naj se v tebi vsi, ki te iščejo. Naj večno govorijo: ’Velik je Gospod,‘ [’Poveličan bodi Bog‘, EI] ljubijo tvoje rešenje.“ (Psalm 70:5) Jehovov narod je še naprej zelo vesel, saj ’se raduje in veseli‘ v njem. Kot njegove predane in krščene Priče so srečni, ker imajo z njim zaupen odnos. (Psalm 25:14) Lahko rečemo, da so ponižni iskalci Boga. Kot verniki, ki se držijo Božjih zapovedi, stalno iščejo nadaljnje spoznanje o njem in njegovi besedi. (Pridigar 3:11; 12:13, 14; Izaija 54:13)
Ko Jehovove priče oznanjajo dobro vest, v resnici neprestano govore: ”Poveličan bodi Bog.“ Hvalijo Jehova in ga visoko cenijo. Z veseljem pomagajo iskalcem resnice spoznati Boga in ga poveličevati. Nasprotno od posvetnih ljubiteljev užitkov Jehovov narod ’ljubi njegovo rešitev‘. (2. Timoteju 3:1-5) Zavedajo se svoje podedovane grešnosti, zato so Jehovu globoko hvaležni za pripravo rešitve v večno življenje, ki jo je omogočil po spravni žrtvi svojega ljubljenega Sina, Jezusa Kristusa. (Janez 3:16; Rimljanom 5:8; 1. Janezovo 2:1, 2) Ali poveličuješ Boga in s pravim oboževanjem njemu v hvalo kažeš, da ’ljubiš njegovo rešitev‘? (Janez 4:23, 24)
Zaupajmo Rešitelju
Ko je David zapisal ta psalm, se je počutil tako obupno stiskan, da je rekel: ”Beden sem in reven, o Bog, hiti k meni. Ti si moja pomoč in moj rešitelj, moj Bog, nikar se ne mudi.“ (Psalm 70:6, JK) Če trpimo zaradi preizkušenj, ki se zgrinjajo nad vernike — kot so preganjanja, pritiski in Satanovi napadi — smo morda videti ’ubogi‘. Vseeno naj se ne bi čutili nebogljene, kot da nimamo nikakršne obrambe pred brezobzirnimi sovražniki, temveč bodimo prepričani, da nas Jehova kot svoje zveste služabnike lahko in bo rešil. (Psalm 9:17-20)
Jehova je naš Rešitelj, kadar potrebujemo rešitev. Z lastnimi pomanjkljivostmi si lahko nakopljemo težave. Če nam tako naša ’neumnost sprevrača našo pot‘, se v srcu nikar ne ’jezimo nad Jehovom‘. (Pregovori 19:3) On ni kriv za naše težave in nam je vedno pripravljen pomagati, če ga prosimo v veri. (Psalm 37:5) Kaj pa, če se borimo, da ne bi grešili? V molitvi določno omenimo to stvar, prosimo za Božjo pomoč, da bi vztrajali na pravilni poti. (Matej 5:6; Rimljanom 7:21-25) Bog bo odgovoril na iskreno molitev in, če se bomo podložili smernicam svetega duha, bomo duhovno napredovali. (Psalm 51:19; Efežanom 4:30)
Ko nas prizadenejo boleče preizkušnje vere, morda čutimo, da ne bomo mogli več dolgo vztrajati. Ker je naše grešno telo slabo, morda hrepeni po hitri rešitvi. (Marko 14:38) Zato lahko molimo: ’O Jehova, nikar se ne mudi.‘ Če smo zaskrbljeni zaradi sramotenja Božjega imena, bomo še posebej spodbujeni, da molimo kot prerok Danijel: ”O Gospod, čuj! O Gospod, odpusti! O Gospod, pazi in stori! Ne odlašaj, zaradi sebe samega, moj Bog! Kajti po tvojem imenu se imenuje . . . tvoje ljudstvo.“ (Danijel 9:19) Lahko verjamemo, da naš nebeški Oče ne bo prepozen. Apostol Pavel je zagotovil: ”Bližajmo se . . . z zaupanjem prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.“ (Hebrejcem 4:16)
Nikoli ne pozabimo, da je Jehova Rešitelj. Dobro je, da si kot njegovi služabniki zapomnemo to in pobožne misli 70. psalma. Včasih bomo morali za neko stvar, ki nas zelo skrbi, večkrat moliti. (1. Tesaloničanom 5:17) Morda se nek problem zdi nerešljiv, kot da iz težave ni nobenega izhoda. Toda naš ljubeči nebeški Oče nas bo okrepil in ne bo dovolil, da bi bili preizkušeni prek svojih moči. Zato nikoli ne oklevajmo priti pred prestol večnega Kralja z iskreno molitvijo. (1. Korinčanom 10:13; Filipljanom 4:6, 7, 13; Razodetje 15:3) Molimo v veri in mu brezpogojno zaupajmo, ker Jehova sliši naše klice na pomoč.