Kdo lahko reši tiste, ki kličejo na pomoč?

»O Bog, pouči kralja o svojih sodnih odločbah [. . .]. Kajti rešil bo revnega, ki kliče na pomoč.« (PS. 72:1, 12)

 1. Kaj se iz tega, kako je Bog ravnal z Davidom, naučimo o Božjem usmiljenju?

KAKO tolažilne so te besede, ki so po vsej verjetnosti prišle izpod peresa staroizraelskega kralja Davida! Več let prej, preden jih je napisal, je prešuštvoval z Batšebo in to kasneje močno obžaloval. Takrat je Boga rotil: »Zaradi svojega neizmernega usmiljenja izbriši moje prestopke. [. . .] Moj greh mi je nenehno pred očmi. [. . .] Glej, z grehom sem se rodil, greh je bil v meni, ko me je spočela moja mati.« (Ps. 51:1–5) Jehova je z nami usmiljen in upošteva, da smo grešni zaradi podedovanega greha.

 2. Kaj izvemo iz 72. psalma?

² Jehovu je jasno, v kako žalostnem stanju smo ljudje. Toda kot je bilo napovedano, bo od Boga maziljeni Kralj rešil »revnega, ki kliče na pomoč, pa tudi ubogega in vsakega, ki nima pomočnika. Usmilil se bo ubogega in revnega, rešil bo dušo revnim.« (Ps. 72:12, 13) Kako nam bo priskrbel olajšanje? To izvemo iz 72. psalma. Ta pesem, ki govori o kraljevanju Davidovega sina Salomona, nam daje bežen vpogled v to, kako bo vladanje Božjega Sina, Jezusa Kristusa, rešilo človeštvo težav.

Predokus Kristusovega vladanja

 3. Za kaj je prosil Salomon in kako je Bog odgovoril na njegovo prošnjo?

³ Ostareli kralj David je dal Salomonu, potem ko ga je določil za svojega naslednika, natančna navodila in on jih je skrbno upošteval. (1. kra. 1:32–35; 2:1–3) Jehova se je kasneje prikazal Salomonu v sanjah in ga vprašal: »Povej, kaj želiš, da ti dam?« Salomon je imel eno samo prošnjo: »Daj svojemu služabniku poslušno srce, da bo mogel soditi tvojemu ljudstvu ter razsojati med dobrim in slabim.« Bog mu je na njegovo ponižno prošnjo odgovoril tako, da mu je dal to, za kar je prosil, in še veliko več. (1. kra. 3:5, 9–13)

 4. Kako je Salomonovo kraljevanje opisala kraljica, ki je živela takrat kot Salomon?

⁴ Ker je Jehova Salomona blagoslovil, sta med njegovim kraljevanjem v deželi vladala tolikšen mir in blaginja kakor pod nobeno drugo vladavino, kar jih je kdaj bilo na zemlji. (1. kra. 4:25) Med tistimi, ki so si prišli ogledat njegovo kraljestvo, je bila tudi kraljica iz Sabe skupaj z velikanskim spremstvom. Salomonu je rekla: »To, kar sem v svoji deželi slišala o tebi in tvoji modrosti, je resnica! [. . .] In glej, še polovice mi niso povedali! Tvoja modrost in blaginja daleč presegata to, kar sem slišala o tebi.« (1. kra. 10:1, 6, 7) Še dosti večjo modrost pa je pokazal Jezus, ki je zase lahko upravičeno dejal: »Glej, tukaj je nekdo, ki je večji od Salomona.« (Mat. 12:42)

Olajšanje, ki ga bo prineslo vladanje Večjega Salomona

 5. Kaj razkriva 72. psalm in vpogled v kaj je omogočil Jezus?

⁵ Sedaj si bomo pobliže ogledali 72. psalm, da bi kaj več izvedeli o blagoslovih, ki jih bo človeštvo okusilo pod vladavino Jezusa Kristusa, Večjega Salomona. (Beri Psalm 72:1–4.) Ta psalm razkriva, kako Jehova gleda na »knežjo oblast« svojega sina Jezusa Kristusa, »Kneza miru«. (Iza. 9:6, 7) Večji Salomon se bo pod Božjim vodstvom »zavzema[l] za [. . .] ubožce« in reševal »sinove revnega«. Njegovo vladavino bosta zaznamovala mir in pravičnost. Ko je bil Jezus na zemlji, je takratnim ljudem omogočil vpogled v to, kaj bo doseglo tisočletno kraljestvo. (Raz. 20:4)

 6. Kako je Jezus v malem pokazal, kaj bo v Božjem kraljestvu storil za ljudi?

⁶ Poglejmo si, kaj je Jezus Kristus med drugim delal, ko je bil na zemlji. Tako bomo dobili bežen vpogled v to, kaj bo storil za ljudi v prihodnosti in s tem izpolnil 72. psalm. Na nas denimo upravičeno naredi močan vtis to, kako zelo sočuten je bil do trpečih. (Mat. 9:35, 36; 15:29–31) K Jezusu je na primer pristopil neki gobavec in ga rotil: »Če le hočeš, me moreš očistiti.« Jezus mu je odvrnil: »Hočem. Bodi očiščen.« In moški je bil ozdravljen! (Mar. 1:40–42) Kasneje je Jezus srečal vdovo, katere edinec je umrl. Ker se mu je zasmilila, se je obrnil k njenemu mrtvemu sinu in rekel: »Vstani!« In sin je res vstal. Znova je bil živ! (Luk. 7:11–15)

 7., 8. Omeni nekaj primerov, v katerih je Jezus uporabil svojo zdravilno moč.

⁷ Jezusu je moč, da je lahko delal čudeže, dal Jehova. To dobro pokaže doživetje »ženske, ki je dvanajst let krvavela«. Čeprav »je že veliko pretrpela od mnogih zdravnikov ter porabila vsa svoja sredstva«, ji je šlo samo na slabše. Ta ženska se je prerinila skozi množico in se dotaknila Jezusa, s tem pa je prekršila Postavino določilo za ženske, ki so imele krvotok. (3. Mojz. 15:19, 25) Jezus je zaznal, da je iz njega šla moč, zato je vprašal, kdo se ga je dotaknil. Ženska je »vsa prestrašena in trepetajoča [. . .] padla predenj ter mu povedala vso resnico«. Ko je Jezus ugotovil, da jo je ozdravil Jehova, ji je prijazno rekel: »Hči, tvoja vera te je ozdravila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje mučne bolezni.« (Mar. 5:25–27, 30, 33, 34)

⁸ Jezus je z zdravilno močjo, ki jo je dobil od Boga, ozdravljal bolne, hkrati pa je s tem gotovo naredil tudi močan vtis na tiste, ki so ga opazovali. Na primer, mnogi so bili nedvomno prevzeti, ko so videli, da je Jezus pred svojim znamenitim govorom na gori ozdravil vse navzoče, ki so bili bolni. (Luk. 6:17–19) Ko je Janez Krstnik poslal dva od svojih učencev k Jezusu, da bi jima ta potrdil, da je on res Mesija, sta videla, da je »mnoge ozdravil nadlog in hudih bolezni, jih rešil hudobnih duhov ter mnogim slepim podaril vid«. Jezus jima je nato dejal: »Sporočita Janezu, kaj sta videla in slišala: slepi zdaj vidijo, hromi hodijo, gobavci se očiščujejo, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo in revnim se oznanja dobra novica.« (Luk. 7:19–22) Janeza je to sporočilo prav gotovo zelo okrepilo!

 9. Predokus česa so bili Jezusovi čudeži?

⁹ Resda je Jezus med svojim služenjem na zemlji ljudem olajšal trpljenje samo začasno. Tisti, ki jih je ozdravil oziroma obudil od mrtvih, so kasneje umrli. Vendar je s svojimi čudeži omogočil bežen vpogled v trajno olajšanje, ki ga bo človeštvo doživelo v Mesijanskem kraljestvu.

Kmalu raj čez vso zemljo!

10., 11. a) Kako dolgo bodo lahko ljudje uživali blagoslove Kraljestva in kakšna bo Jezusova vladavina? b) Kdo bo s Kristusom v raju in pod katerim pogojem bo lahko večno živel?

¹⁰ V mislih si skušaj naslikati, kako bo živeti v raju na zemlji. (Beri Psalm 72:5–9.) Častilci edinega pravega Boga bodo lahko živeli v raju tako dolgo, dokler bosta obstajala sonce in luna – da, vso večnost! Kralj Jezus Kristus bo ljudi poživljal »kakor dež«, ki se spusti »na pokošen travnik«, in »kakor ploha, ki namaka zemljo«.

¹¹ Ali ni res, da nas takrat, ko si v mislih predstavljamo izpolnitev tega psalma, gane do srca upanje, da bomo lahko živeli večno v raju na zemlji? Na kol pribiti hudodelec je bil navdušen, ko mu je Jezus rekel: »Boš z menoj v raju.« (Luk. 23:43) Ta človek bo med Jezusovim tisočletnim kraljevanjem obujen od mrtvih. Če se bo podredil Kristusovemu vladanju, bo lahko povsem zdrav in srečen večno živel na zemlji.

12. Katero priložnost bodo med Kristusovo tisočletno vladavino dobili nepravični, ki bodo obujeni od mrtvih?

¹² Pod vladavino Večjega Salomona, Jezusa Kristusa, bo pravični »cvetel« oziroma uspeval. (Ps. 72:7) Kristus bo tedaj ljudi obsipaval z ljubeznijo in zanje nežno skrbel, kakor je takrat, ko je bil na zemlji. V Božjem obljubljenem novem svetu bo Jehova celo »nepravičnim«, ki bodo obujeni, ljubeče dal priložnost, da se prilagodijo njegovim merilom in živijo. (Apd. 24:15) Seveda pa tistim, ki ne bodo hoteli upoštevati Božjih zahtev, ne bo dovoljeno še naprej živeti ter kaliti mir in spokojnost novega sveta.

13. Čez kolikšno področje se bo raztezalo Kraljestvo in zakaj takrat ne bo nihče kalil miru?

¹³ Vladavina Večjega Salomona se bo raztezala čez vso zemljo, kakor to pokažejo naslednje besede: »Podložnike bo imel od enega morja do drugega in od Reke [Evfrata] do koncev zemlje. Pred njim se bodo priklanjali prebivalci sušnih pokrajin in njegovi sovražniki bodo lizali prah.« (Ps. 72:8, 9) Da, Jezus Kristus bo vladal čez celotno zemljo. (Zah. 9:9, 10) Tisti, ki bodo cenili njegovo vladavino in blagoslove, ki jih bo ta vladavina prinesla, se mu bodo »priklanjali« oziroma prostovoljno podrejali. Po drugi strani pa bodo neskesani grešniki uničeni, »tudi če bo[do] star[i] sto let«. (Iza. 65:20) Takšni »bodo lizali prah«.

Jezus se sočutno zanima za nas

14., 15. Kako vemo, da Jezus razume občutke ljudi in da bo rešil »revnega, ki kliče na pomoč«?

¹⁴ Grešno človeštvo je v žalostnem stanju in obupno potrebuje pomoč. Vendar pa to še ne pomeni, da za nas ni nobenega upanja. (Beri Psalm 72:12–14.) Jezus, Večji Salomon, čuti z nami, saj razume nepopolne ljudi. In ne samo to. Jezus je trpel zaradi pravičnosti. Bog je dopustil, da je njegov Sin na lastni koži doživel preizkušnje. Bil je celo v tolikšni čustveni stiski, da je »njegov pot [. . .] postal kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo«! (Luk. 22:44) Pozneje, na mučilnem kolu, je zavpil: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mat. 27:45, 46) Jezus je kljub vsemu trpljenju in Satanovemu vztrajnemu prizadevanju, da bi ga odvrnil od Jehova, ostal zvest svojemu Očetu.

¹⁵ Prepričani smo lahko, da Jezus vidi našo bolečino in bo »rešil [. . .] revnega, ki kliče na pomoč, pa tudi ubogega in vsakega, ki nima pomočnika«. Ker se tako kakor njegov Oče ljubeče zanima za ljudi, bo »usliš[al] revne« in »zdravi[l] tiste, ki so potrtega srca«, »obvez[al]« bo njihove »boleče rane«. (Ps. 69:33; 147:3) Jezus »zn[a] sočustvovati z našimi šibkostmi«, saj »je bil kakor mi v vseh pogledih preizkušen«. (Heb. 4:15) Kako dobro je vedeti, da kralj Jezus Kristus sedaj vlada v nebesih in željno čaka na čas, ko bo trpečim ljudem prinesel olajšanje!

16. Zakaj je Salomon znal sočustvovati s svojimi podložniki?

¹⁶ Salomon je bil moder in preudaren človek, zato se je nedvomno »usmilil [. . .] ubogega« oziroma je sočustvoval z njim. Poleg tega je bilo njegovo življenje zaznamovano s travmatičnimi dogodki. Njegov brat Amnon je posilil njuno sestro Tamaro, njun brat Absalom pa je Amnona zaradi tega zločina ubil. (2. Sam. 13:1, 14, 28, 29) Absalom si je prisvojil Davidov prestol, vendar je njegov državni prevrat spodletel, in na koncu ga je Joab ubil. (2. Sam. 15:10, 14; 18:9, 14) Kasneje je skušal prevzeti prestol Salomonov brat Adonija. Če bi mu to uspelo, bi Salomona gotovo čakala smrt. (1. kra. 1:5) Da je Salomon poznal človeško trpljenje, se vidi iz tega, kar je v molitvi rekel ob posvetitvi Jehovovega templja. Glede svojih podložnikov je dejal: »Vsakdo pozna svojo nadlogo in bolečino [. . .], poslušaj [Jehova] v nebesih, v svojem prebivališču, in odpusti ter povrni vsakemu po vseh njegovih poteh.« (2. krn. 6:29, 30)

17., 18. S kakšno bolečino se morajo spoprijemati nekateri Božji služabniki in kaj jim pri tem pomaga?

¹⁷ Naša bolečina lahko izvira iz določenih dogodkov v preteklosti. Marinaa, Jehovova priča, ki je v svojih 30-ih, piše: »Imam vse razloge za to, da bi bila srečna, vendar me zaradi dogodkov iz preteklosti pogosto preplavljajo občutki sramu in gnusa. Prevzame me nepopisna žalost in velikokrat jočem; zdi se mi, kakor da bi se vse skupaj zgodilo včeraj. Globoko vsidrani spomini mi še vedno vzbujajo močne občutke ničvrednosti in krivde.«

¹⁸ Mnogi Božji služabniki imajo enake občutke kakor ta sestra. Kje bi lahko našli potrebno moč za to, da vzdržijo? »Veselje mi prinašajo pristni prijatelji in duhovna družina,« pravi Marina. »Poleg tega se skušam osredinjati na to, kar Jehova obljublja za prihodnost, in prepričana sem, da se bodo moji klici na pomoč spremenili v veselo vriskanje.« (Ps. 126:5) Zaupati moramo Sinu, ki ga je Bog postavil za vladarja. Glede njega je bilo napovedano: »Usmilil se bo ubogega in revnega, rešil bo dušo revnim. Od zatiranja in nasilja bo odkupil njihovo dušo in njihova kri bo dragocena v njegovih očeh.« (Ps. 72:13, 14) Kako zelo tolažilne so te besede!

Čaka nas nov svet, v katerem bo vsega na pretek

19., 20. a) Kateri problem bo rešilo Kraljestvo, kot to pokaže 72. psalm? b) Komu predvsem naj bi pripisali zasluge za Kristusovo vladavino in kaj meniš o tem, kar bo dosegla?

¹⁹ Še enkrat si skušaj v mislih predstavljati prihodnost, ki čaka poštene ljudi v Božjem novem svetu pod vladavino Večjega Salomona. »Na zemlji bo žita v obilju,« nam obljublja Sveto pismo, »do vrhov gora ga bo na pretek.« (Ps. 72:16) Ker žito običajno ne raste na vrhovih gora, te besede poudarjajo, kako rodovitna bo takrat zemlja. Njen pridelek »bo kakor libanonski gozd«, področje, ki je bilo v času Salomonovega kraljevanja zelo rodovitno. Samo pomisli! Nobene lakote ne bo več, nihče ne bo nedohranjen, nihče sestradan! Vsi bodo imeli »pojedino z izbranimi jedmi«. (Iza. 25:6–8; 35:1, 2)

²⁰ Komu pa bomo lahko pripisali zasluge za vse te blagoslove? Predvsem Večnemu kralju in vladarju vsega vesolja, Bogu Jehovu. Pravzaprav bomo v prihodnosti vsi radostno združili glasove in zapeli sklepni del te prelepe in ganljive pesmi: »Kraljevo ime [ime Jezusa Kristusa] naj traja na veke! Dokler bo sonce, naj se krepi njegovo ime, in po kralju naj bodo blagoslovljeni ljudje! Vsi narodi naj ga štejejo za srečnega! Slavljen naj bo Bog Jehova, Izraelov Bog, ki edini opravlja čudovita dela! Vekomaj naj bo slavljeno njegovo veličastno ime, njegova slava naj napolni vso zemljo! Amen. Amen.« (Ps. 72:17–19)

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

• Preroški opis česa najdemo v 72. psalmu?

• Kdo je Večji Salomon in čez kolikšno področje bo kraljeval?

• Kateri blagoslovi, napovedani v 72. psalmu, te pritegnejo?

[Slika na strani 29]

Kaj je predpodabljala blaginja, ki so jo ljudje uživali med vladanjem kralja Salomona?

[Slika na strani 32]

Življenje v raju pod vladavino Večjega Salomona je vredno vsakršnega truda.