Jehovova beseda je živa
Poudarki tretjega in četrtega dela knjige Psalmov
PSALMIST je v molitvi k Bogu vprašal: »Ali naj bi se v grobu oznanjala milost tvoja, zvestoba tvoja v kraju pogube?« (Psalm 88:11) Odgovor je seveda ne. Če smo mrtvi, Jehova ne moremo hvaliti. To, da hvalimo Jehova, je dober razlog, da še naprej živimo, in to, da živimo, je dober razlog, da ga hvalimo.
V tretjem in četrtem delu knjige Psalmov, ki vsebujeta psalme od 73 do 106, najdemo obilico razlogov za to, da hvalimo Stvarnika in slavimo njegovo ime. Če bomo premišljevali o teh psalmih, bomo še bolj cenili ‚Božjo besedo‘ in bomo želeli Jehova še več in bolje hvaliti. (Hebrejcem 4:12) Najprej z velikim zanimanjem posvetimo pozornost tretjemu delu knjige Psalmov.
»DOBRO MI JE, DA SEM BLIZU BOGA«
Prvih enajst psalmov tretjega dela je sestavil Asaf oziroma člani njegove družine. Uvodna pesem pojasnjuje, kaj je Asafa rešilo pred tem, da ga ni zavedlo zmotno razmišljanje. Na koncu se je prav odločil. »Jaz pa,« je zapel, »dobro mi je, da sem blizu Boga.« (Psalm 73:28) V 74. psalmu obžaluje uničenje Jeruzalema. Nato psalmi od 75 do 77 Jehova predstavljajo kot pravičnega sodnika, rešitelja krotkih in poslušalca molitve. V 78. psalmu Asaf obnovi preteklost Izraelcev od Mojzesovega do Davidovega časa. V 79. psalmu objokuje uničenje templja, v naslednjem pa moli za obnovo Božjega ljudstva. Psalm 81 nas spodbuja, naj poslušamo Jehova. V 82. in 83. psalmu pa sta zapisani molitvi za to, da naj Bog izvrši obsodbo nad pokvarjenimi sodniki in svojimi sovražniki.
»Duša moja hrepeni in koprni po vežah GOSPODOVIH,« se glasi pesem Korahovih sinov. (Psalm 84:2) V 85. psalmu Boga prosijo, naj blagoslovi tiste, ki so se vrnili iz pregnanstva. Ta psalm poudarja, da so duhovni blagoslovi veliko več vredni od materialnih. V 86. psalmu David Boga naproša, naj ga varuje in poučuje. Psalm 87 je pesem o Sionu in tistih, ki so se v njem rodili, 88. psalm pa je molitev k Jehovu. V 89. psalmu, ki ga je spesnil Etan, najbrž eden izmed štirih modrih mož v Salomonovih dneh, je poudarjena Jehovova milost, ki se odseva v zavezi, sklenjeni z Davidom. (1. kraljev 4:31)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
73:9, SSP – Kaj pomeni, da hudobni ljudje »svoja usta postavljajo v nebesa« in da »njihov jezik teka po zemlji«? Hudobni ne čutijo spoštovanja do nikogar, ki je v nebesih ali na zemlji, zato s svojimi usti brez zadržkov preklinjajo Boga, s svojim jezikom pa obrekujejo ljudi.
74:13, 14 – Kdaj je Jehova ‚razbil glave zmajem na vodah in raztreskal glave leviatanu‘? ‚Veliki zmaj, ki leži sredi svojih rek‘, je »Faraon, kralj egiptovski«. (Ezekiel 29:3) Leviatan morda predstavlja faraonove mogočnike. To, da so jim bile razbite glave, se verjetno nanaša na smrtonosni udarec, ki ga je Jehova zadal faraonu in njegovi vojski, ko je Izraelce rešil iz egiptovskega suženjstva.
75:4, 5, 10 – Kaj označujejo »rogovi«? Rogovi so pri živali močno orožje. Potemtakem »rogovi« v prenesenem pomenu označujejo moč. Jehova svojemu ljudstvu dviguje rogove tako, da ga povišuje, medtem ko ‚brezbožnikom rogove lomi‘. Posvarjeni smo, naj ne ‚dvigujemo visoko svojih rogov‘, kar pomeni, da ne bi smeli postati ponosni ali domišljavi. Glede na to, da nas lahko poviša samo Jehova, bi morali na naloge in odgovornosti, ki jih imamo v občini, gledati kakor da nam jih je podelil on. (Psalm 75:7)
76:10 – Kako je lahko »srd človeški« Jehovu v slavo? Kadar Bog ljudem dovoli, da dajo duška svojemu srdu, ki ga čutijo do nas, ker smo njegovi služabniki, je lahko izid zelo dober. Iz kakršne koli stiske, ki jo morda doživljamo, se vedno lahko nekaj naučimo. Jehova dopušča trpljenje le v tolikšni meri, da se lahko kaj naučimo oziroma se izpopolnimo. (1. Petrovo 5:10) Bog se ‚opasuje z zalogo obilega [človekovega] srda‘. Kaj pa, če doživljamo tolikšno trpljenje, da nazadnje umremo? Tudi to je lahko Jehovu v slavo, saj ljudje, ki so videli, da smo zvesto zdržali vse do smrti, morda prav tako začnejo slaviti Boga.
78:24, 25 – Zakaj se mana imenuje »žito nebeško« in »kruh močnih«? ‚Močni‘, ki so tukaj omenjeni, so nebeški angeli. Vendar ne en ne drugi izraz ne pomeni, da so se z mano prehranjevali angeli. Mana se je imenovala »žito nebeško« zato, ker je izvirala iz nebes. (Psalm 105:40) Glede na to, da angeli oziroma ‚močni‘ prebivajo v nebesih, lahko izraz »kruh močnih« enostavno pomeni to, da je mano dajal Bog, ki prav tako prebiva v nebesih. (Psalm 11:4) Morda je Jehova mano priskrbel Izraelcem ravno po angelih.
82:1, 6 – Kdo so »bogovi« in »Najvišjega sinovi«? Oba izraza se nanašata na človeške sodnike v Izraelu. To je povsem ustrezno, saj so služili kot Božji govorniki in predstavniki. (Janez 10:33–36)
83:2 – Kaj pomeni, da človek ‚dviga glavo‘? Pomeni, da je pripravljen izvajati oblast ali ukrepati, ponavadi zato, da bi nasprotoval, se boril ali koga zatiral.
Pouk za nas:
73:2–5, 18–20, 25, 28. Hudobnim ne bi smeli zavidati njihove blaginje niti ne bi smeli posnemati njihovega brezbožnega ravnanja. Hudobneži stojijo na spolzkih tleh in se bodo zagotovo sesuli »v podrtine«. Poleg tega bi bil naš trud, da bi hudobijo zatrli, jalov, saj je ne moremo odpraviti pod nepopolno človeško vladavino. Modro je, da posnemamo Asafa in se hudobiji postavimo po robu tako, da smo »blizu Boga« in da se veselimo tesnega odnosa z njim.
73:3, 6, 8, 27. Ogibati se moramo bahanja, ošabnosti, posmehovanja in goljufanja, četudi se nam morda kdaj zdi, da bi nam takšno ravnanje koristilo.
73:15–17. Kadar so naše misli zmedene, bi morali paziti, da jih ne bi javno razglašali. S tem bi drugim samo vzeli pogum. O svojih skrbeh bi morali v miru poglobljeno premišljevati in jih reševati tako, da se družimo s soverniki. (Pregovori 18:1)
73:21–24. Če bi se nam zaradi navideznega uspeha hudobnih ‚srce napolnilo grenkobe‘, bi s tem ravnali kakor nerazumne živali. Takšno ravnanje je nagonsko in temelji izključno na občutkih. Namesto tega bi morali sprejeti Jehovov nasvet in povsem zaupati, da nas bo Jehova »prijel za desnico« in nas podpiral. Poleg tega nas bo »sprejel v slavo«, kar pomeni, da bomo z njim tesno povezani.
77:6. Za to, da bi se lahko iskreno posvetili duhovnim resnicam in jih skrbno preiskovali, si moramo vzeti čas za preučevanje in poglobljeno premišljevanje. Zelo pomembno je torej, da kdaj pa kdaj preživimo nekaj časa v samoti.
79:9. Jehova prisluhne našim molitvam, še posebej, kadar se tičejo posvetitve njegovega imena.
81:13, 16. Če bomo poslušali Jehovov glas in živeli tako, kakor on želi, bomo bogato blagoslovljeni. (Pregovori 10:22)
82:2, 5. Zaradi krivičnosti se majejo »temelji zemlje« (SSP). Nepravično ravnanje maje stabilnost človeške družbe.
84:1–4, 10–12. Psalmisti so nam dober zgled v tem, kako zelo so cenili Jehovovo mesto čaščenja in kako zadovoljni so bili s svojimi službenimi prednostmi.
86:5. Jehovu smo lahko zares hvaležni, ker ‚rad prizanaša‘ oziroma odpušča! Na grešniku išče kakršen koli dokaz, da se kesa, na podlagi česar bi mu lahko izkazal usmiljenje.
87:5, 6. Ali bodo ljudje, ki bodo živeli na rajski zemlji, kdaj izvedeli imena tistih, ki so bili obujeni v nebeško življenje? Ti vrstici nakazujeta, da je to mogoče.
88:13, 14. Jehova s tem, da na naše molitve glede določenega problema ne odgovori takoj, morda želi, da mu pokažemo, kako iskreno smo mu vdani.
»ZAHVALJUJTE SE MU, SLAVITE IME NJEGOVO«
Premislite o različnih razlogih, ki so v četrtem delu zbirke psalmov navedeni za to, da hvalimo Jehova. Mojzes v 90. psalmu govori o razliki med obstojem ‚Kralja večnosti‘ in minljivim življenjem človeka. (1. Timoteju 1:17) Jehova mu je ‚pribežališče in grad‘ – Vir varnosti. (Psalm 91:2) Naslednjih nekaj psalmov opeva Božje prelepe lastnosti, vzvišene misli in čudovita dela. Tri pesmi se začnejo z besedami »GOSPOD kraljuje«. (Psalm 93:1; 97:1; 99:1) Psalmist, ki o Jehovu govori kot o našem Stvarniku, nas vabi, naj se Mu ‚zahvaljujemo in slavimo njegovo ime‘. (Psalm 100:4)
Kako naj bi kralj, ki se boji Jehova, vladal? Odgovor najdemo v 101. psalmu, ki ga je sestavil kralj David. V naslednjem psalmu je zapisano, da se bo Jehova prav gotovo ‚ozrl na molitev zapuščenca, in ne bo zametal njih molitve‘. (Psalm 102:17) Psalm 103 usmerja pozornost na Jehovovo milost in usmiljenje. Ko se psalmist ozre na vse, kar je Bog ustvaril na zemlji, vzklikne: »Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD, v modrosti si jih naredil vsa!« (Psalm 104:24) Zadnji dve pesmi v četrtem delu knjige Psalmov slavita Jehova zaradi njegovih čudovitih del. (Psalm 105:2, 5; 106:7, 22)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
91:1, 2 – Kaj je ‚skrivališče Najvišjega‘ (SSP) in kako lahko tam ‚stanujemo‘? To je simboličen kraj duhovne varnosti in zaščite – stanje, v katerem smo duhovno na varnem. Ta kraj je kakor skrivališče zato, ker ga tisti, ki ne zaupajo Bogu, ne poznajo. Pri Jehovu lahko stanujemo tako, da gledamo nanj kot na svoje pribežališče in grad, ga hvalimo kot Vrhovnega vladarja vesolja in oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu. V duhovnem smislu se počutimo varne, saj vemo, da nam je Jehova vedno pripravljen pomagati. (Psalm 90:1)
92:12 – V katerem smislu pravični ‚zelenijo kakor palma‘? Palma je znana po svoji rodovitnosti. Pravični je kakor palma v tem smislu, da je v Jehovovih očeh značajen ter rojeva ‚dober sad‘, kamor spadajo dobra dela. (Matej 7:17–20)
Pouk za nas:
90:7, 8, 13, 14. Vedno, kadar storimo kakšen prestopek, poškodujemo svoj odnos s pravim Bogom. Pred njim ne moremo skriti niti tistih grehov, ki jih naredimo na skrivaj. Toda če se zares pokesamo in prenehamo ravnati napačno, nam bo Jehova spet naklonjen ter nas bo ‚nasitil s svojo milostjo‘.
90:10, 12. Naše življenje je kratko, zato bi morali ‚šteti svoje dni‘. Kako pa? Tako, da »si pridobimo srce modro« oziroma da modro ravnamo. S tem svojih dni, ki so nam še ostali, ne bomo zapravili, temveč jih bomo preživeli tako, kakor je všeč Jehovu. To od nas zahteva, da postavimo duhovne reči na prvo mesto in svoj čas porabljamo modro. (Efežanom 5:15, 16; Filipljanom 1:10)
90:17. Prav je, da Jehova prosimo, naj ‚podpira delo naših rok‘ in blagoslavlja naš trud pri oznanjevanju.
92:14, 15. Starejši posamezniki, ki marljivo preučujejo Božjo Besedo in se redno družijo z Jehovovim ljudstvom, ostajajo ‚čvrsti in zeleneči‘ – torej duhovno živahni – ter so neprecenljiva pridobitev za občino.
94:19. Kar koli nam že povzroča »premnogo skrbi«, nas bo branje in poglobljeno premišljevanje o ‚tolažbah‘ iz Biblije pomirilo.
95: 7, 8. Če bomo pozorno prisluhnili svetopisemskemu nasvetu in ga rade volje upoštevali, naše srce ne bo zakrknilo. (Hebrejcem 3:7, 8)
106:36, 37. Ti vrstici čaščenje malikov povezujeta s žrtvovanjem demonom. To nakazuje, da lahko posameznik, ki časti malike, pride pod vpliv demonov. Biblija nas svari: »Varujte se malikov.« (1. Janezovo 5:21)
Hvalite Jaha!
Zadnje tri pesmi četrtega dela knjige Psalmov se sklenejo s spodbudo: »Aleluja!«, kar pomeni »Hvalite Jaha!«. Zadnji psalm se tako tudi začne. (Psalm 104:35; 105:45; 106:1, 48) Pravzaprav se izraz »aleluja« v četrtem delu biblijske knjige Psalmov pojavi velikokrat.
Vsekakor imamo mnogo razlogov, da hvalimo Jehova. Po pregledu psalmov od 73 do 106 lahko gotovo o marsičem premišljujemo, naše srce pa je prepolno hvaležnosti do nebeškega Očeta. Ko pomislimo na vse, kar je že storil za nas in kar bo še storil v prihodnosti, nas to žene, da ‚hvalimo Jaha‘ z vso svojo močjo. Ali se ne strinjate?
[Slika na strani 10]
Podobno kakor Asaf se lahko tudi mi hudobiji postavimo po robu tako, da smo »blizu Boga«
[Slika na strani 11]
Faraon, poražen v Rdečem morju
[Slika na strani 11]
Ali veste, zakaj se mana imenuje »kruh močnih«?
[Slika na strani 13]
Kaj nam pomaga pregnati »premnogo skrbi«?