Dostojanstveni položaj žensk med zgodnjimi božjimi služabniki

»Gospod Bog [je rekel]: ‚Ni dobro človeku samemu biti; naredim naj mu pomočnico, njemu primerno [njegovo dopolnilo, NW].‘« (1. MOJZESOVA 2:18, EI)

 1. Kako neki biblijski slovar opisuje življenje žensk v davnini?

»ŽENSKE niso nikjer v staroveškem Sredozemlju niti na Bližnjem vzhodu imele toliko svobode, kolikor jo imajo v sodobni zahodni družbi. Navadno so bile podrejene moškim, tako kakor so sužnji svobodnim in mlajši starejšim. [. . .] Dečki so bili vredni veliko več od deklic. Deklice, dojenčke, so včasih kar pustili umreti zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom.« Tako neki biblijski slovar opisuje življenje žensk v davnini.

2., 3. a) Kakšen je po nekem poročilu položaj mnogih žensk danes? b) Katera vprašanja se zastavljajo?

² Vendar položaj žensk v mnogih delih sveta tudi danes ni veliko boljši. Leta 1994 je Državni urad Združenih držav Amerike v svojem letnem poročilu o človekovih pravicah prvič opozoril na ravnanje z ženskami. V New York Timesu je bilo v zvezi s tem poročilom mogoče prebrati naslov »Poročilo iz 193 držav odkriva, da je vsakodnevno zapostavljanje življenjsko dejstvo«.

³ V občinah Jehovovega ljudstva po vsem svetu je veliko žensk in prihajajo iz različnih kultur. Zato se postavljajo tale vprašanja: Ali je pravkar opisano ravnanje z ženskami tisto, kar jim je Bog namenil na začetku? Kako so z ženskami ravnali Jehovovi častilci v biblijskih časih? In kako naj bi z njimi ravnali danes?

‚Pomočnica‘ in ‚dopolnilo‘

 4. Kaj je Jehova opazil, ko je prvi moški bil v edenskem vrtu nekaj časa sam, in kaj je nato storil?

⁴ Jehova je, ko je bil Adam v edenskem vrtu nekaj časa sam, opazil naslednje: »Ni dobro človeku samemu biti; naredim naj mu pomočnico, njemu primerno [njegovo dopolnilo, NW].« (1. Mojzesova 2:18, EI) Čeprav je bil Adam popoln moški, pa je vendarle še nekaj manjkalo, da bi se lahko izpolnil Stvarnikov namen. Jehova je to, kar je manjkalo, zapolnil tako, da je ustvaril žensko in sklenil prvo zakonsko zvezo. (1. Mojzesova 2:21-24)

 5. a) Kako biblijski pisci pogosto rabijo hebrejski samostalnik, ki se prevaja s »pomočnik«? b) Kaj kaže dejstvo, da je Jehova o prvi ženi govoril kot o »dopolnilu«?

⁵ Ali besedi ‚pomočnica‘ in ‚dopolnilo‘ kažeta na to, da je Jehova ženskam namenil poniževalen položaj? Nasprotno. Hebrejski samostalnik (ʽézer), ki se prevaja s »pomočnik«, biblijski pisci pogosto rabijo za Boga. Tako se je na primer Jehova dokazal kot ‚naš pomočnik in ščit‘. (Psalm 33:20, EI; 2. Mojzesova 18:4; 5. Mojzesova 33:7) V Ozeu 13:9 Jehova celo sam o sebi govori kot o Izraelovi ‚pomoči‘. O hebrejski besedi (néghedh), ki se prevaja z »dopolnilo«, pa neki biblicist pravi takole: »Moški ni potreboval le pomoči pri svojem vsakdanjem delu oziroma rojevanju otrok [. . .], temveč tudi vzajemno tovarištvo, ki bi bilo v oporo.«

 6. Kaj je bilo izrečeno, potem ko je bila ustvarjena ženska, in zakaj?

⁶ Pri tem, da Jehova žensko opisuje kot »pomočnico« in »dopolnilo«, torej ni prav nič poniževalnega. Ženska je imela svoj lastni značilni umski, čustveni in fizični ustroj. Bila je primeren nasprotek možu, ravno pravšnje dopolnilo. Vsak od njiju je bil drugačen, pa vendarle potreben, da sta v skladu s Stvarnikovim namenom ‚napolnila zemljo‘. Bog je očitno šele potem, ko je ustvaril oba, moškega in žensko, ‚pogledal vse, kar je bil storil, in glej, dobro je bilo jako‘. (1. Mojzesova 1:28, 31)

7., 8. a) Kako je pojav greha v Edenu vplival na položaj ženske? b) Katera vprašanja nastanejo v zvezi z izpolnitvijo Prve Mojzesove knjige 3:16 med Jehovovimi častilci?

⁷ Toda prišlo je do greha in stvari so se za moškega in žensko spremenile. Jehova je oba obsodil za grešnika. Evi je rekel: »Jako pomnožim bolečino tvojo in nosečnosti tvoje težave.« O čisto naključnih pojavih, ki jih je dopustil, je govoril, kakor da bi jih on povzročil. Dodal je še: »V bolečini bodeš rodila otroke, in po možu tvojem bodi poželenje tvoje, in on ti gospoduj.« (1. Mojzesova 3:16) Odtlej mnogi možje nad svojimi ženami gospodujejo, in to največkrat grobo. Namesto da bi svojo ženo cenili kot pomočnico in dopolnilo, z njo navadno ravnajo kakor s služabnico ali sužnjo.

⁸ Kaj pa je uresničitev besed iz Prve Mojzesove knjige 3:16 pomenila za Jehovove častilke? Ali so bile pahnjene v hlapčevski oziroma poniževalen položaj? Še zdaleč ne! Kako pa je z biblijskimi poročili o navadah in običajih, povezanih z ženskami, ki se določenim današnjim družbam morda zdijo nesprejemljivi?

Razumeti biblijske običaje

 9. Katere tri dejavnike bi morali imeti v mislih, ko pregledujemo običaje, ki se tičejo žensk v biblijskih časih?

⁹ Božji služabniki v biblijskih časih so z ženskami lepo ravnali. Seveda pa bo dobro, če imamo, medtem ko pregledujemo tedanje običaje, ki so povezani z ženskami, v mislih določene dejavnike. Prvi je ta: Biblija govori o neprijetnostih, ki so bile posledica sebičnega gospodovanja hudobnih mož, vendar to še ne pomeni, da je bilo Bogu takšno ravnanje z ženami všeč. Drugi: čeprav je Jehova nekaj časa med svojimi služabniki dopuščal določene običaje, pa je, da bi zaščitil ženske, te običaje uredil s predpisi. In tretji: paziti moramo, da teh starih običajev ne sodimo po sodobnih merilih. Običaji, ki se morda današnjim ljudem zdijo nesprejemljivi, za tedanje ženske niso bili nujno poniževalni. Poglejmo si nekaj zgledov.

10. Kako je Jehova gledal na poligamijo in kaj kaže, da se ni nikoli odpovedal svojemu prvotnemu pravilu, monogamiji?

¹⁰ Poligamija:a Jehovov prvotni namen ni bil, da bi si žena svojega moža delila še s katero drugo žensko. Bog je Adamu ustvaril samo eno ženo. (1. Mojzesova 2:21, 22) Po uporu v Edenu je do poligamije prvič prišlo v Kajnovem rodu. Nazadnje pa je to postal običaj, katerega so privzeli tudi nekateri Jehovovi častilci. (1. Mojzesova 4:19; 16:1-3; 29:21-28) Jehova je sicer dovolil poligamijo, z njo naj bi se namnožilo izraelsko prebivalstvo. Kljub temu pa je pri tem mislil na žene, in je, da bi jih skupaj z njihovimi otroci zaščitil, ta običaj uredil s predpisi. (2. Mojzesova 21:10, 11; 5. Mojzesova 21:15-17) Navzlic temu pa Jehova ni nikoli odstopil od svojega prvotnega pravila, monogamije. Tako so bili tudi Noe in njegovi sinovi, katerim je bila ponovljena zapoved, naj ‚bodo rodovitni in napolnijo zemljo‘, monogamisti. (1. Mojzesova 7:7; 9:1; 2. Petrov 2:5) Bog je, ko je ponazoril, v kakšnem odnosu je z Izraelom, tudi sebe slikal kot monogamnega moža. (Izaija 54:1, 5) Poleg tega je to Božje prvotno pravilo monogamije zopet utrdil Jezus Kristus in zgodnja krščanska občina se je po njem ravnala. (Matevž 19:4-8; 1. Timoteju 3:2, 12)

11. Zakaj so v biblijskih časih plačevali ceno za nevesto in ali je to bilo poniževalno za žensko?

¹¹ Plačilo cene za nevesto: V knjigi Ancient Israel—Its Life and Institutions (Stari Izrael – njegovo življenje in zakoni) piše: »Obveza, plačati znesek ali nadomestilo dekletovi družini, navidez daje vtis, da je bila za Izraelca poroka nekakšna kupčija. Toda ta [cena za nevesto] naj bi prej bila plačilo odškodnine družini kakor pa plačilo žene.« (Podčrtali mi.) Plačilo cene za nevesto je torej bilo namenjeno temu, da se je ženini družini plačala odškodnina za to, ker njihova hči ni v njej več opravljala svojih del, pa tudi temu, da se je družini povrnilo za trud in stroške, ki jih je imela, ko je skrbela zanjo. Cena za nevesto je torej potrdila, kolikšne vrednosti je bila žena za družino, ni pa je poniževala. (1. Mojzesova 34:11, 12; 2. Mojzesova 22:16; glej The Watchtower, 15. januar 1989, strani 21-4.)

12. a) S kakšnimi izrazi Sveto pismo na nekaj mestih imenuje zakonskega moža in ženo ter ali je bilo to za ženo nekaj žaljivega? b) Kaj je vredno omeniti v zvezi z izrazi, ki jih je Jehova uporabil v Edenu? (Glej podčrtno opombo.)

¹² Možje, »lastniki«: Pripetljaj, ki sta ga okoli leta 1918 pr. n. š. doživela Abraham in Sara, nakazuje, da je do takrat očitno že prišlo v navado, da so na poročenega moškega gledali kot na »lastnika« (hebrejsko: báʽal), na poročeno žensko pa kot na ‚lastnino‘ (hebrejsko: beʽuláh). (1. Mojzesova 20:3, NW) Ti izrazi so v Svetem pismu potem še nekajkrat omenjeni, vendar niti enega namiga ni, da bi se predkrščanske žene zaradi tega čutile užaljene.b (5. Mojzesova 22:22) Z njimi se namreč ni smelo ravnati kot z gmotnim imetjem. Imetje oziroma blago so namreč lahko kupili, prodali, celo podedovali, žene pa ne. »Hiša in blago je dedina po očetih,« pravi biblijski pregovor, »od GOSPODA pa je žena pametna.« (Pregovori 19:14; 5. Mojzesova 21:14)

Dostojanstven položaj

13. Kaj je pomenilo za žene to, kadar so bogaboječi možje posnemali Jehovov zgled in poslušali njegovo Postavo?

¹³ Kakšen položaj so torej med Božjimi služabniki imele ženske v predkrščanskih časih? Kako so nanje gledali in kako ravnali z njimi? Preprosto rečeno, kadar so bogaboječi možje posnemali Jehovov zgled in poslušali njegovo Postavo, so žene lahko ohranile svoje dostojanstvo ter imele mnogo pravic in prednosti.

14., 15. Kaj kaže, da so v Izraelu ženske spoštovali, in zakaj lahko Jehova po pravici pričakuje od moških, svojih častilcev, da jih tudi oni spoštujejo?

¹⁴ Ženske je bilo treba spoštovati. Postava, ki jo je Bog dal Izraelu, je zapovedovala, da je treba spoštovati tako očeta kakor mater. (2. Mojzesova 20:12; 21:15, 17) V Tretji Mojzesovi knjigi 19:3 piše: »Vsak se boj matere svoje in očeta svojega.« Ko je tako nekoč Batseba prišla k sinu Salomonu, ‚je kralj vstal ter ji prišel naproti in se ji poklonil‘ v znak spoštovanja. (1. kraljev 2:19) Encyclopaedia Judaica pripominja: »Preroške primerjave tega, kako je Bog ljubil Izraelce, s tem, kako mož ljubi ženo, so bile lahko narejene le v družbi, v kateri so ženske spoštovali.«

¹⁵ Jehova od moških, svojih častilcev, pričakuje, da spoštujejo ženske, saj jih tudi sam spoštuje. Da je to res, je razvidno iz svetopisemskih stavkov, v katerih Jehova za ponazoritev rabi kakšno življenjsko okoliščino, ki je značilna za ženske, ter svoja čustva primerja z ženskimi. (Izaija 42:14; 49:15; 66:13) To bralcem pomaga razumeti, kako Jehova čuti. Tako je zanimivo, da je hebrejski izraz za »usmiljenje« oziroma »sočutje«, ki ga zase rabi Jehova, zelo povezan z besedo za »maternico« in ga je moč opisati kot »materinsko čustvo«. (2. Mojzesova 33:19; Izaija 54:7)

16. Kateri primeri kažejo, da je bil nasvet pobožnih žensk cenjen?

¹⁶ Nasvet pobožnih žensk je bil cenjen. Jehova je bogaboječemu Abrahamu, ko je nekoč okleval poslušati nasvet svoje pobožne žene Sare, naročil: »Poslušaj glas njen.« (1. Mojzesova 21:10-12) Nadalje, Ezavovi hetejski ženi sta »žalili srce Izaku in Rebeki«. In naposled je Rebeka Izaku priznala, kako nesrečna bi bila, če bi se tudi Jakob poročil s Hetejko. Kako pa se je na to njeno izjavo odzval Izak? »Pokliče torej Izak Jakoba,« nadaljuje poročilo, »in ga blagoslovi ter mu zapove, rekoč: Ne jemlji žene izmed hčer Kanaancev.« Da, čeprav Rebeka ni neposredno svetovala, pa se je njen mož odločil, da bo upošteval njene občutke. (1. Mojzesova 26:34, 35; 27:46; 28:1) Kralj David pa se je nekoč pozneje ognil krivde za prelito kri, ker je poslušal Abigailino prošnjo. (1. Samuelova 25:32-35)

17. Kaj kaže, da so žene imele v družini tudi nekaj avtoritete?

¹⁷ Žene so imele v družini tudi nekaj avtoritete. Otrokom je bilo naročeno: »Poslušaj, sin moj, očeta svojega pouk in ne zametuj nauka matere svoje.« (Pregovori 1:8) Iz opisa ‚vrle žene‘ v 31. poglavju Pregovorov pa je razvidno, da marljiva zakonska žena ni le skrbela za gospodinjstvo, temveč je lahko tudi trgovala z nepremičninami, spremenila zemljo v rodovitno polje, se lotila manjšega posla ter bila znana po svojih modrih besedah. Najpomembnejši pa je bil njen hvale vreden spoštljiv strah pred Jehovom. Vrednost takšne žene je vsekakor ‚visoko presegala bisere [korale, NW]‘! Dragocene rdeče korale pa so takrat zelo cenili kot nakit in okrasje. (Pregovori 31:10-31)

Ženske, ki jim je Bog naklonil posebno milost

18. Kakšna posebna milost je bila podeljena nekaterim ženskam v biblijskih časih?

¹⁸ Kakšen odnos je imel Jehova do žensk, se vidi po tem, kako je v biblijskih časih nekaterim od njih podelil še posebno milost. Tako so Agaro, Saro in Manoahovo ženo obiskali angeli in jim sporočili božje navodilo. (1. Mojzesova 16:7-12; 18:9-15; Sodniki 13:2-5) Nadalje so bile v shodnem šotoru ‚ženske, ki so stregle‘, na Salomonovem dvoru pa ženske, ki so pele. (2. Mojzesova 38:8; 1. Samuelova 2:22; Propovednik 2:8)

19. Kako je Jehova včasih ženske uporabil za svoje predstavnice?

¹⁹ Jehova je večkrat v Izraelovi zgodovini prav ženske uporabil za svoje predstavnice ali pa govornice. O prerokinji Debori na primer beremo: »Sinovi Izraelovi so hodili gori k njej s svojimi pravdami.« (Sodniki 4:5) Potem ko so Izraelci porazili kanaanskega kralja Jabina, pa je bila Debora deležna še posebne časti. Kot je razvidno, je spesnila zmagoslavno pesem, vsaj del nje. In ta pesem je navsezadnje postala del Jehovovega navdihnjenega poročila.c (Sodniki, 5. poglavje) Stoletja zatem pa je kralj Josija, da bi se posvetoval z Jehovom, poslal svoje predstavnike, tudi velikega duhovnika, k prerokinji Huldi. Ta je lahko z vsem pooblastilom odgovorila: »Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov.« (2. kraljev 22:11-15) Takrat je torej sam kralj odposlal svoje predstavnike k prerokinji, in to zato, da bi dobili navodila od Jehova. (Primerjaj Malahija 2:7.)

20. Kateri primeri kažejo, da je Jehovu mar za občutke in blaginjo žensk?

²⁰ To, da je blaginja žená Jehovu mar, se vidi iz primerov, ko je v dobro svojih častilk tudi ukrepal. Dvakrat je posegel, da je obvaroval Abrahamovo čedno ženo Saro pred posilstvom. (1. Mojzesova 12:14-20; 20:1-7) Usmilil se je tudi Jakobove manj ljubljene žene Leje in ji ‚odprl maternico‘, da je lahko rodila sina. (1. Mojzesova 29:31, 32) Tudi bogaboječi izraelski babici, ki sta tvegali svoje življenje, da sta hebrejske dečke v Egiptu obvarovali pred smrtjo, je Jehova hvaležno obdaroval ‚s številnim zarodom‘ (EI). (2. Mojzesova 1:17, 20, 21) Odgovoril je tudi na Anino gorečo molitev. (1. Samuelova 1:10, 20) Jehova ni pustil na cedilu niti žene nekega umrlega preroka, kateri je upnik za plačilo dolga hotel vzeti otroka. Ljubeče je usposobil preroka Elija, da ji je zelo povečal zalogo olja. Tako je lahko odplačala dolg in s tem rešila svojo družino in svoje dostojanstvo. (2. Mojzesova 22:22, 23; 2. kraljev 4:1-7)

21. Kakšno uravnovešeno podobo o položaju žensk najdemo v Hebrejskih spisih?

²¹ Hebrejski spisi torej še zdaleč ne spodbujajo k temu, da bi ženske poniževali. Nasprotno, dajo nam uravnovešeno podobo o tem, kakšen je njihov položaj med Božjimi služabniki. Čeprav Jehova ni svojih častilk obvaroval pred uresničitvijo Prve Mojzesove knjige 3:16, pa so pobožni možje, ki so posnemali Jehovov zgled in poslušali njegovo Postavo, le ravnali z njimi dostojno in jih spoštovali.

22. Kako se je spremenil položaj ženske do takrat, ko je na zemljo prišel Jezus, in kakšna vprašanja se zastavijo?

²² V stoletjih po tem, ko so bili spisani Hebrejski spisi, pa se je položaj žensk med Judi spremenil. Takrat ko je na zemljo prišel Jezus, so žensko pri verskih prednostih in v družbenem življenju močno omejevala izročila rabinov. Ali so takšna izročila vplivala tudi na Jezusovo ravnanje z ženskami? Kako naj bi s kristjankami ravnali danes? Ta vprašanja bomo obravnavali v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovorili?

◻ Kaj besedi »pomočnica« in »dopolnilo« povesta o tem, kakšen položaj je ženskam namenil Bog?

◻ Kaj moramo ohraniti v mislih, ko pregledujemo običaje, povezane z ženskami v biblijskih časih?

◻ Kaj kaže, da so na začetku ženske med Božjimi služabniki imele dostojanstven položaj?

◻ Kako vse je Jehova naklonil posebno milost predkrščanskim ženam?