Biblijska knjiga številka 20: Pregovori

Govorili: Salomon, Agur, Lemuel

Kraj nastanka: Jeruzalem

Čas nastanka: ok. 717. pr. n. š.

 1. Kakšno modrost nahajamo v Knjigi pregovorov?

KO JE Davidov sin Salomon 1037. pr. n. š. zakraljeval Izraelu, je prosil Jehova »modrosti in znanja«, da bi zmogel »soditi temu velikemu ljudstvu«. Jehova mu je na to res dal ,spoznanje in modrost in razumno srce‘. (2. kron. 1:10–12, AC; 1. kra. 3:12; 4:30, 31, AC) Nasledek tega je bil, da je Salomon »zložil [. . .] tri tisoč pregovorov«. (1. kra. 5:12, v NW 4:32) Nekateri teh modrostnih izrekov so potem zagledali luč dneva v biblijski Knjigi pregovorov. In ker je bila njegova modrost v resnici »modrost, ki mu jo je Bog dal v srce«, se z učenjem iz Knjige pregovorov pravzaprav učimo modrosti Boga Jehova. (1. kra. 10:23, 24) Ti pregovori so nekakšna vsota večnih resnic. Zato niso dandanašnji nič manj aktualni kot takrat, ko so bili izrečeni.

 2. Zakaj je bila doba Salomonovega kraljevanja ravno pravšnji čas za božansko napotilo Knjige pregovorov?

² Doba Salomonovega kraljevanja je bila ravno pravšnji čas za takšno božansko napotilo. Resda je Salomon, kot se je reklo, zasedal »prestol GOSPODOV«. In takšno bogovladno Izraelovo kraljestvo je bilo takrat na višku svoje slave; nasploh je Salomonu Bog naklonil silno »veličastno kraljevanje«. (1. kron. 29:23, 25, AC) To je bil čas miru in obilja, doba varnega življenja. (1. kra. 4:20–5:5, v NW 4:20–25) Vendar so ljudje spričo človeških nepopolnosti tudi pod takšno bogovlado še vedno imeli osebne križe in težave. Zato je povsem razumljivo, da se je ljudstvo h kralju Salomonu zatekalo s prošnjami, naj jim pomaga iz zadrege. (1. kra. 3:16–28) Ob izrekanju razsodb je Salomon v številnih pravdah navrgel še po kak pregovor ali rek, ki je bil kot nalašč za tisto priložnost, za eno od mnogih okoliščin, s kakršnimi nam življenje streže iz dneva v dan. Ti kratki, a jedrnati reki so bili vsem, ki so hoteli življenje uravnavati po Božji volji, silno dragoceni.

 3. Kako je nastala kompilácija Pregovorov?

³ Nikjer sicer ne piše, da je Salomon Pregovore tudi napisal. Piše pa, da je pregovore »zložil« oziroma »govoril« (AC), hkrati pa da je »temeljito raziskoval, da bi spravil mnogo pregovorov v red«; torej mu je šlo tudi za to, da pregovore ohrani za poznejšo rabo. (1. kra. 5:12, v AC 4:32; Prid. 12:9, NW) V Davidovih in Salomonovih časih so bili na seznamu dvornih uslužbencev tudi pisarji oziroma zapisnikarji po uradni dolžnosti. (2. Sam. 20:25; 2. kra. 12:11, v NW 10) Ne vemo sicer, ali so ti pisarji na Salomonovem dvoru njegove pregovore tudi res zapisovali in zbirali, vsekakor pa je bilo vse, kar je rekel vladar Salomonovega kova, v velikih časteh in so to navadno tudi zapisali. Po splošni sodbi je Knjiga pregovorov kompilácija, prirejena iz poprejšnjih pregovornih zbirk.

 4. a) Kako navadno delimo Knjigo pregovorov? b) Kdo je sestavil glavnino pregovorov?

⁴ Knjigo pregovorov lahko razdelimo na pet razdelkov. Ti so: 1) 1.–9. poglavje, ki jih uvajajo besede »Pregovori Salomona, Davidovega sina«, 2) 10.–24. poglavje, z oznako »Salomonovi pregovori«, 3) 25.–29. poglavje; ta oddelek se začenja s »Tudi to so Salomonovi pregovori, ki so jih zbrali [prepisali, NW] možje Ezekija, Judovega kralja«, 4) 30. poglavje, z uvodom »Besede Agurja, Jakejevega sina«, in 5) 31. poglavje, ki obsega »Besede Lemuela kralja; proroški govor, s katerim ga je poučevala mati njegova« (AC). Glavnino pregovorov je torej sestavil Salomon. O tem, kdo sta bila Agur in Lamuel, ne vemo nič določnega. Po mnenju nekaterih komentatorjev bi Lamuel utegnilo biti drugo ime za Salomona.

 5. Kdaj je nastala dokončna kompilacija Knjige pregovorov?

⁵ Kdaj pa je nastala dokončna kompilacija Knjige pregovorov? Večji del so jo vsekakor zapisali že med Salomonovim kraljevanjem (1037–998 pr. n. š.), še preden se je ta odtegnil Jehovu. Ker pa o Agurju in Lamuelu ne vemo nič gotovega, ne moremo določiti tudi leta nastanka njunega dela besedila. Glede na to, da je ena od teh zbirk nastala med Ezekijevo vlado (745–717 pr. n. š.), pa dokončna kompilacija ni mogla nastati pred tem časom. Ali pa so znotraj Ezekijeve pristojnosti zbrali tudi poslednja dva oddelka v knjigi? V odgovor naj navedemo, kako to točko osvetljuje New World Translation of the Holy Scriptures—With References s podčrtno opombo k Pregovorom 31:31: »V nekaterih izd[ajah] hebr[ejskega] besedila stoji tu trigram oziroma tričrkje hét, zájin, kóf (חזק), podpis kralja Ezekija, ki na pisarskem prepisu pomeni oznako, da so njegovi pisarji delo opravili.«

 6. Kaj je pregovor in zakaj je hebrejski naslov knjige kar pripraven?

⁶ V hebrejskih biblijah so Knjigi pregovorov sprva vzdevali ime po besedi, s katero se knjiga začenja, namreč mišléh, kar pomeni »pregovori«. Mišléh je množinska vezávna oblika hebrejskega samostalnika mašál, ki je po splošni sodbi tvorjenka iz govorne podstave s pomenom »biti podoben« ali »biti primerljiv«. S tema izrazoma pa lahko prav dobro opišemo tudi vsebino te knjige, saj so pregovori jedrnati reki oziroma izreki, ki nemalokrat segajo ravno po nalíkah ali primerjavah in hočejo poslušalca prisiliti k razmisleku. Zaradi svoje kratkosti so pregovori lahkó poslušljivi in zanimivi, hkrati pa se jih takšne dá zlahka učiti, se jih naučiti in zapomniti. Njihova miselna ost se človeku krepko zapiči v glavo.

 7. Na kaj je vredno opozoriti v zvezi s stilom Knjige pregovorov?

⁷ Nadvse zanimiv je tudi izrazni slog v knjigi. Gre namreč za hebrejski pesniški stil. Knjiga je večidel zgrajena v pesniških paralelizmih. V teh se konci vrst oziroma vrstic ne rimajo oziroma se glasovno ne ujemajo. Pač pa paralelizme tvorijo ritmične vrste, ki upovedujejo vzporedne (paralelne) misli ali predstave. Njihova lepota in poučevalnost tiči prav v tem miselnem ritmu. Bodisi da so misli sopomenske ali pa nasprotnopomenske, se z njihovo vzporednostjo misel vedno še nekoliko razširja, osnovna ideja se še dodatno razpreda, tako da se pomen, ki ga misel izraža, človeku dodobra zasidra v možgane. Zglede sopomenskega paralelizma nahajamo denimo v Pregovorih 11:25; 16:18 in 18:15, zglede nasprotnopomenskega paralelizma pa v Pregovorih 10:7, 30; 12:25; 13:25 in 15:8. Spet popolnoma drugačno zgradbo pa nahajamo čisto na koncu knjige. (Preg. 31:10–31) Vsaka od tamkajšnjih 22 vrstic se namreč v hebrejščini začenja z naslednjo zaporedno črko hebrejske abecede; torej je to akrostíšni slog, kakršnega uporablja tudi dokaj psalmov. Z njim se po izrazni lepoti v siceršnjih staroveških besedilih zlepa ne more nič meriti.

 8. Kako je pristnost Knjige pregovorov izpričana s tem, da so po njej posegali zgodnji kristjani?

⁸ Pristnost Knjige pregovorov se kaže tudi v tem, da so po njej pogosto posegali zgodnji kristjani, ko so navajali vedênjska pravila. Tako je Pregovore očitno dobro poznal Jakob in je s pridom naobrnil njihova temeljna načela, ko je delil dobre nauke o krščanskem vedênju. (Primerjaj Pregovori 14:29; 17:27 z Jakob 1:19, 20; Pregovori 3:34 z Jakob 4:6; Pregovori 27:1 z Jakob 4:13, 14.) Izrecne navedke iz Knjige pregovorov nahajamo še v naslednjih odlomkih: Rimljanom 12:20 – Pregovori 25:21, 22; Hebrejcem 12:5, 6 – Pregovori 3:11, 12; 2. Petrovo 2:22 – Pregovori 26:11.

 9. V čem je Knjiga pregovorov usozvočena z ostalo Biblijo?

⁹ Poleg tega pa se Knjiga pregovorov kaže tudi docela usozvočeno z ostalo Biblijo in s tem izpričuje, da res sodi k »vsemu Svetemu pismu«. Če jo namreč primerjamo z Mojzesovo postavo, z Jezusovim naukom ter s spisi Jezusovih učencev in apostolov, ugotavljamo očitno istomiselnost. (Glej Pregovori 10:16 – 1. Korinčanom 15:58 in Galačanom 6:8, 9; Pregovori 12:25 – Matej 6:25; Pregovori 20:20 – 2. Mojzesova 20:12 in Matej 15:4.) Še ko se dotika zadev, kakršna je priprava zemlje ljudem v bivanje, izkazuje knjiga popolno enoumnost z drugimi biblijskimi pisci. (Preg. 3:19, 20; 1. Mojz. 1:6, 7; Job 38:4–11; Ps. 104:5–9)

10., 11. S čim je božanska navdihnjenost knjige še izpričana?

¹⁰ Božanska navdihnjenost knjige je izpričana tudi z njeno znanstveno točnostjo, pa naj gre za kemijska, medicinska ali zdravstvena načela. Tako denimo Pregovori 25:20 očitno govorijo o kislo-bazičnih reakcijah. Pregovori 31:4, 5 se skladajo s sodobnimi znanstvenimi dognanji, da alkohol topi miselne procese. Ob splošnem soglasju mnogih zdravnikov in prehrambenih inženirjev, da je méd zelo zdravo živilo, se kaj hitro domislimo tudi pregovora »Jej med, moj sin, ker je dober«. (Preg. 24:13) Niti sodobna psihosomatska dognanja niso za Knjigo pregovorov nič novega: »Veselo srce pospešuje zdravljenje,« pravi. (17:22; 15:17)

¹¹ Pač, Knjiga pregovorov tako zelo docela zajema vse človeške potrebe in življenjske okoliščine, da je neki strokovnjak dejal: »V življenju ga ni odnosa, za katerega knjiga ne bi našla pripravnega napotka, ni je dobre ne zle težnje, ki je knjiga ne bi bodisi razvnela bodisi pokorigirala, kakor ji pač že pritiče. Tu se človekova zavest na vsakem koraku stika neposredno z Božanskim [. . .] in človek stopa tako rekoč v navzočnosti svojega Tvorca in Sodnika [. . .]. V tej starosvetni knjigi trčimo prav ob vse zvrsti človeških nraví; in najsi je knjiga nastajala že pred tri tisoč leti, so nraví, kot jih slikajo ti pregovori, še vedno tako zelo resnične, kot bi jih še ta hip posneli po kakem živem primerku.« (Smithov Dictionary of the Bible, 1890, III. zv., str. 2616)

VSEBINA KNJIGE PREGOVOROV

12. a) Katera vezana pesnitev tvori prvi razdelek Knjige pregovorov? b) Kaj tu uči o modrosti in človeškem vedênju? c) S čim Pregovori 1:7 zastavljajo osnovni ton vsej knjigi?

¹² Prvi razdelek (1:1–9:18). Gre za vezano pesnitev, ki jo sestavljajo kratki pogovori, kakor bi oče govoril sinu, govorijo pa o tem, kako zelo je treba, da človeku srce oziroma ves njegov notranji svet vodi ter mu želje naravnava modrost. Uči vrednost modrosti in o blagrih, ki jih ta prinaša: o sreči, prijetnosti, miru ter življenju. (1:33; 3:13–18; 8:32–35) Temu potem protistavlja nemodrost oziroma nespamet s posledicami, ki jih ta prinaša: trpljenje in naposled smrt. (1:28–32; 7:24–27; 8:36) Skozi razmislek o neskončno ponavljajočih se življenjskih položajih in možnostih ponuja temeljno študijo človeškega vedênja s sedanjimi in prihodnjimi logičnimi posledicami tega vedênja. Osnovni ton vsej knjigi pa zastavljajo Pregovori 1:7 z rekom: »Strah Gospodov [Jehovov, NW] je začetek znanja.« V vsem, kar človek dela, naj se torej kaže misel na Jehova. Vedno znova tudi beremo, da naj človek nikar ne pozablja Božjih postav, da naj se čim natančneje drži njegovih zapovedi in naj jih ne zametuje.

13. Povlecite najbolj bistvene niti, s katerimi je skozinskoz pretkan prvi razdelek Knjige pregovorov.

¹³ Pisana tkanina tega prvega razdelka je skozinskoz pretkana z nekaj bistvenimi nitmi; te so: umnost oziroma praktična modrost, znanje oziroma vednost, strah pred Jehovom, strahovanje oziroma strogorednost (disciplina) ter sprevidevnost. Pregovori svarijo pred ničprida družbo, pred zametanjem Jehovovega ukora in pred nespodobnim občevanjem s tujkami. (1:10–19; 3:11, 12; 5:3–14; 7:1–27) Dvakrat riše modrost nastopajočo na javnem kraju, torej jo je, drugače povedano, mogoče doseči, priti do nje. (1:20, 21; 8:1–11) Poosebljena je in vabeče poziva vse nevedne, odstira celo nekatere neznanke o stvarjenju zemlje. (1:22–33; 8:4–36) Kakšna neverjetna knjiga je to! Sklepa pa se ta razdelek zopet z nastopno mislijo, namreč da je »temelj modrosti [. . .] strah Gospodov«. (9:10) Vseskozi torej utemeljuje, da stezo življenja ubiramo le takrat, če se ob vsakem koraku oziramo na Jehova in za nič ne odstopimo od njegove pravičnosti, s tem pa se obvarujemo tudi marsičesa neljubega.

14. Ob katerih paralelístičnih kontrastih se praktični nauki Knjige pregovorov nepozabno vtisnejo v spomin?

¹⁴ Drugi razdelek (10:1–24:34). Tu nahajamo vrsto izbranih, med seboj nepovezanih življenjskih maksím, ki modrost naobračajo na kompleksne življenjske situacije. Uči nas pravih prijemov, da bi nam to pripomoglo k večji sreči in prijetnejšemu življenju. Spričo paralelističnih kontrastov se nam ti nauki nepozabno vtisnejo v spomin. Naj navedemo vsaj delen seznam tém, s katerimi se ukvarjajo že samo 10., 11. in 12. poglavje:

ljubezen nasproti sovraštvu

modrost nasproti neumnosti

poštenost nasproti goljufiji

zvestoba nasproti obrekovanju

resnica nasproti laži

radodarnost nasproti stiskaštvu

pridnost nasproti lenobi

značajnost nasproti krivim potom

dober svèt nasproti odsotnosti pametnega vodstva

vrla žena nasproti sramotni ženi

pravičnost nasproti krivičnosti

skromnost nasproti napuhu

Premislimo ter navežimo na ta skopi seznam naš običajni vsakdanjik, pa se bomo brž prepričali, da so Pregovori resnično uporabna knjiga!

15. Naštejte nekaj zgledov najrazličnejših človeških drž in položajev, ki jih Knjiga pregovorov obravnava.

¹⁵ Preostali del tega razdelka (13:1–24:34) še naprej spominja na Jehovova merila, ki naj bi človeka naučila uvidevnosti in preudarnosti. Naj za predstavo o tem, kako široko področje ta knjiga zajema, navedemo pisano vrsto najrazličnejših človeških drž in položajev, ki jih tu obravnava. Tako denimo Biblija tu deli koristne nauke glede pretvarjanja in napuha, glede besede, ki jo je pač treba držati, o bistrosti oziroma zdravorazumskosti, o družbi, vzreji in korigiranju otrok, o tem, kaj se človeku zdi prav, o počasnosti za jezo, o dobrosrčnosti s stiskanimi, o goljufiji, molitvi, posmehovanju, zadovoljnosti z najnujnejšim za življenje, o ponosnosti, krivičnem dobičku, podkupovanju, zdrahah, samoobvladanju, o ločevanju oziroma razdruževanju, pa o molčanju, pristranskosti, prepirljivosti, ponižnosti, razkošnem življenju, o skrbi za očeta in mater, o opojni pijači, varanju, o ženinih vrlinah, o darovih in darilih, o posoji in izposoji, o prijaznosti, zaupanju, lastninskih mejah, o polaganju družinskih temeljev, o zavisti, povračilu, ničevosti, o milem odgovoru, meditativnem razmišljanju in o pravem tovarištvu. Res prava zakladnica dobrih naukov, pri katerih naj si človek išče zdravega napotka za vsakdanje življenje! Morda se bo komu marsikaj naštetega zdelo nepomembno, vendar če pomislimo, šele v tej natančnosti zares spoznavamo, da ne gre Biblija niti v navidez najmanjšem nikoli mimo tega, kar človek potrebuje. V tem je Knjiga pregovorov neprecenljive vrednosti.

16. Katere krepke nasvete deli tretji razdelek Knjige pregovorov?

¹⁶ Tretji razdelek (25:1–29:27). Ta spet deli krepke nauke na primer o časti, potrpežljivosti, sovražnikih, o občevanju z bedaki, o šaljenju, prilizovanju, ljubosumnosti, o bolečini, ki ti jo prizadane prijatelj, o lakoti, obrekovanju, spoštovanju odgovornosti, o obrestih, izpovedovanju, nasledkih krivičnega vladanja, o ošabnosti, dobrinah pravičnega vladanja, mladostnem prestopništvu, o ravnanju s služabniki, o uvidevnosti ter o razodetju oziroma videnju.

17. a) Katero »tehtno sporočilo« prinaša Agur? b) Katere skupine po štiri vse navaja?

¹⁷ Četrti razdelek (30:1–33). Ta zajema »tehtno sporočilo« (NW), ki naj bi ga sestavil Agur. Pisec, ki za začetek ponižno priznava lastno neuglednost, najprej nameri besedo na to, kako je človek pač nezmožen, da bi kakorkoli ustvaril zemljo z vsem, kar je na njej. Božja Beseda pa je, kot pravi, prečiščena in človeku za ščit. Sicer pa prosi, naj bo lažniva beseda čimdlje od njega in naj mu bo dano, da ne bo ne bogat ne reven. Z besedo riše nečist, domišljav, požrešen rod, ki preklinja svoje starše. Imenuje štiri reči, ki nikdar ne rečejo »Dosti!«, k temu pa še štiri komaj doumljive reči. (30:15, 16) Navaja, kako se prešuštnica nesramno odreka vsakršni krivdi za svoje početje. Potem pa spet navaja štiri reči, ki jih zemlja ne more prenašati, ob štirih malih, nagonsko modrih rečeh in štirih, ki imajo lepo hojo. S prikladnimi primerami pa svari, da »če dražimo k jezi, nastane prepir«. (30:33)

18. Kaj pripoveduje kralj Lemuel o a) ničprida ženski in b) vrli ženi?

¹⁸ Peti razdelek (31:1–31). Ta zajema še eno »tehtno sporočilo« (NW), namreč besede Lamuela, kralja. Odlikuje se z dvojnim piščevim slogom. Prvi del govori o tem, kako pogubna je lahko človeku ničprida ženska, svari pred opojno pijačo, ki zlahka prevrne razsodnost, kliče pa k pravični sodbi. Akrostih v drugem delu pa je s klasičnim opisom posvečen vrli ženi. Do potankosti pretehtava njeno ceno oziroma vrednost, češ, njen mož, lastnik, ji zaupa, pomeni mu pravi dobitek. Med odlikami, ki jo krasijo, so pridnost, zgodnje vstajanje, umni nakupi, prijaznost do ubožnih, nič manj pa predvidevnost in modra beseda. Vse spremlja z budnim očesom; otroci jo spoštujejo in mož jo hvali. Predvsem pa se boji Jehova.

ZAKAJ KORISTNA

19. S čim Knjiga pregovorov sama oznanja, da je nastala ravno zato, da bi bila komu koristna?

¹⁹ Da je Knjiga pregovorov nastala ravno z namenom, da bi bila komu koristna, navajajo že njene uvodne vrstice – nastala je »za spoznavanje modrosti in pouka, za razumevanje pametnih besed, za sprejemanje modre vzgoje, pravičnosti, poštenosti in iskrenosti, da se dá neizkušenim razboritost, mladeniču vdanost [vednost, NW] in preudarnost«. (1:2–4) In res, tako kot tu izrecno napoveduje, je poudarek knjige ravno na »vednosti« oziroma znanju, modrosti in »pameti« oziroma razumevnosti, ki so vse koristne, vsaka po svoje.

20. Kaj Knjiga pregovorov govori o znanju?

²⁰ 1. Vsekakor je človeku prepotrebno znanje oziroma vednost, saj nevednemu pač ne kaže nič dobrega. Do točnega znanja oziroma spoznanja pa se človek ne dokoplje, razen če se boji Jehova: znanje se namreč začenja ravno s tem strahom. Prav je, da je znanje človeku ljubše od najčistejšega zlata. Zakaj? Zato ker se z znanjem pravični rešujejo: ravno znanje nas zadržuje, da ne drvimo v greh. Kako nam ga je torej iskati, se ga učiti in spoznavati! Dragoceno je čez vse. Zato »nagni uho svoje ter poslušaj modrih besede, in srce svoje obrni k mojemu znanju«! (22:17, AC; 1:7; 8:10; 11:9; 18:15; 19:2; 20:15)

21. Kaj uči božanska beseda o modrosti?

²¹ 2. »Prvo« (NW), najpoglavitnejše, pa je imeti modrost, se pravi to, da zna človek znanje tudi prav uporabiti, in to Jehovu v hvalo. Zato si jo vsekakor pridobimo. Poteka pa od samega Jehova. Modrost, ki zmore oživljati, se namreč začenja s poznavanjem Boga Jehova in iz strahu pred njim – v tem je največja skrivnost modrosti. Bojmo se torej Boga, ne človeka. Poosebljena modrost sploh zaganja svoj klic, kliče in poziva, naj se vendar vsi spametujejo. Še po ulicah modrost na ves glas kliče. Jehova tako kliče vsem neizkušenim in brezumnim (ki nimajo srca, NW), naj stopijo na stran in se nasitijo s kruhom modrosti. Takrat bodo, če se bodo res bali Jehova, srečni, pa čeprav bodo živeli le ob malem. Modrost se človeku obrestuje mnogokratno; nanj učinkuje nadvse koristno. Modrost in znanje – brez njiju in mimo njiju ni pravega mišljenja, mišljenja, ki nas bo znalo obvarovati hudega. Kakor je sladek in koristen med, je sladka in koristna tudi modrost. Dragocenejša je od zlata; drevo življenja je. Brez modrosti ljudje ginejo, ker modrost ohranja življenje; biti moder pomeni preživeti. (4:7; 1:7, 20–23; 2:6, 7, 10, 11; 3:13–18, 21–26; 8:1–36; 9:1–6, 10; 10:8; 13:14; 15:16, 24; 16:16, 20–24; 24:13, 14)

22. Česa lahko razumevnost obvaruje človeka?

²² 3. Ob znanju in modrosti pa je bistveno imeti tudi razumevnost; zato: »z vsem svojim premoženjem si priskrbi razumnost«! Razumevnost je namreč to, da znamo kaj videti oziroma razvideti v vsej notranji, strukturni povezanosti; gre torej za razvidevnost oziroma za razpoznanje, vendar le ob nenehni misli na Boga, kajti samo na svojo razumevnost se človek ne more zanašati. Če človek ravna nasprotno Jehovu, je sploh nemogoče, da bi bil kdaj razumeven ali sprevideven! Da bi si razumevnost pridobili, jo moramo skrbno iskati kakor skrit zaklad. Da pa bi kaj razumeli, nam je treba znanja. Za znanjaželjnost je razumevni bogato poplačan, prej ali slej ga čaka modrost. To ga tudi obvaruje pred nepreštevnimi pastmi tega sveta, na primer pred številnimi ničpridneži, ki bi ga nemara hoteli omrežiti in ga zmamiti na lastna pota temè. Hvala torej Bogu Jehovu, Viru pravega oživljajočega znanja in modrosti in razumevnosti! (4:7; 2:3, 4; 3:5; 15:14; 17:24; 19:8; 21:30)

23. O katerem modrem pouku bomo govorili v nadaljevanju?

²³ Skladno s koristnostjo, ki si jo za smoter zastavlja Knjiga pregovorov, nahajamo v njej obilo modrih, navdihnjenih nasvetov, ob katerih si nabiramo razumevnosti in si obvarujemo srce, ker »v njem so viri življenja«. (4:23, AC) V nadaljevanju tako navajamo izbor modrega pouka, kakor ga spoznavamo skozi vso knjigo.

24. Kaj beremo v zvezi s hudobnimi in pravičnimi?

²⁴ Nasprotje med hudobnim in pravičnim: Hudobni se prej ali slej ujame v lastna kriva pota in vsi njegovi zakladi ga ne rešijo ob dnevu jeze. Pravični pa bo gotovo živel, Jehova ga bo poplačal. (2:21, 22; 10:6, 7, 9, 24, 25, 27–32; 11:3–7, 18–21, 23, 30, 31; 12:2, 3, 7, 28; 13:6, 9; 14:2, 11; 15:3, 8, 29; 29:16)

25. Kako Knjiga pregovorov svari pred protinravnostjo?

²⁵ Treba je biti čistih nraví: Salomon vedno znova svari pred protinravnostjo. Prešuštnike zadeneta šiba in nečast, njihova sramota se ne izbriše. »Ukradena voda« se mladeniču nemara zdi sladka, vendar se pocestnica pogrezne v smrt in s sabo povleče tudi svoje neizkušene žrtve. Jehova ostro obsoja vse, ki padejo v globoko jamo nemoralnosti. (2:16–19; 5:1–23; 6:20–35, AC; 7:4–27; 9:13–18; 22:14; 23:27, 28)

26. Kaj tu beremo o samoobvladovanju?

²⁶ Treba se je obvladovati: Pregovori obsojajo pijančevanje in požrešnost. Kdor hoče biti Bogu pogodu, naj bo zmeren pri jedi in pijači. (20:1; 21:17; 23:21, 29–35; 25:16; 31:4, 5) Počasni za jezo znajo vse dodobra razpoznati in so odličnejši od junaka, ki mesto zavzame. (14:17, 29; 15:1, 18; 16:32; 19:11; 25:15, 28; 29:11, 22) Samo s samoobvladovanjem se lahko ogibamo tudi zavisti in ljubosumja, ki je sicer kot gniloba v kosteh. (14:30; 24:1; 27:4; 28:22)

27. a) Kaj je nemoder govor? b) Zakaj je tako pomembno modro rabiti ustnice in jezik?

²⁷ Moder in nemoder govor: Kriva beseda, obrekljivec, kriva priča in lažnivec prej ali slej pridejo na dan, vse to se namreč Jehovu studi. (4:24; 6:16–19; 11:13; 12:17, 22; 14:5, 25; 17:4; 19:5, 9; 20:17; 24:28; 25:18) Če kdo z usti govori kaj dobrega, je to vir življenja; bedaka pa lastna usta pehajo v pogubo. »Smrt in življenje sta jeziku v oblasti; in kdor ga rad rabi, bo jedel sad njegov.« (18:21, AC) Obsodba velja tudi obrekovanju, varljivi besedi, priliznjenosti in prenaglim besedam. Modrostno pa je govoriti resnico in skazovati Bogu čast. (10:11, 13, 14; 12:13, 14, 18, 19; 13:3; 14:3; 16:27–30; 17:27, 28; 18:6–8, 20; 26:28; 29:20; 31:26)

28. Kako ponos samo škoduje, s čim pa se obrestuje ponižnost?

²⁸ Ponos neumen, treba je ponižnosti: Preponosni leta više, kot v resnici zmore in zna leteti, zato tudi pade toliko niže. Kdor se v srcu prevzetuje, se Jehovu studi, ponižnim pa daje modrosti, slave, bogastva in življenja. (3:7; 11:2; 12:9; 13:10; 15:33; 16:5, 18, 19; 18:12; 21:4; 22:4; 26:12; 28:25, 26; 29:23)

29. Kaj naj si mislimo o lenobi, koliko pa velja pridnost?

²⁹ Pridnost, ne pa lenoba: Lenuha Pregovori rišejo na vse mogoče načine. K mravlji bi moral iti v uk, pa bi ga kmalu zmodrilo. Pridni pa – ta bo uspeval! (1:32; 6:6–11; 10:4, 5, 26; 12:24; 13:4; 15:19; 18:9; 19:15, 24; 20:4, 13; 21:25, 26; 22:13; 24:30–34; 26:13–16; 31:24, 25)

30. Kako Pregovori poudarjajo pravo družbo?

³⁰ Prava družba: Neumno je iskati družbo pri ljudeh, ki se Jehova ne bojijo, pri hudobnih in bedakih, pri togotnih, opravljivih in požeruhih. Družbo si raje iščimo pri modrih, pa bomo še sami modrejši. (1:10–19; 4:14–19; 13:20; 14:7; 20:19; 22:24, 25; 28:7)

31. Kakšne dobre nauke o karanju najdemo v knjigi?

³¹ Brez karanja in popravkov ne gre: »Kogar Gospod [Jehova, NW] ljubi, tega tepe«, in kdor pazi na takšen ukor ter ga uboga, hodi slavi in življenju naproti. Kdor pa karanje sovraži, se prej ali slej osramoti. (3:11, 12; 10:17; 12:1; 13:18; 15:5, 31–33; 17:10; 19:25; 29:1)

32. Na kaj knjiga opozarja v zvezi s tem, kakšna je dobra žena?

³² Pouk o tem, kakšna je dobra žena: Pregovori tudi vedno znova svarijo, naj žena nikar ne seje zdrah in ne dela sramote. Preudarna, vrla, bogaboječa žena ima na jeziku vedno le postavo srčne dobrote; kdor si najde takšno ženo, prejme milost od Jehova. (12:4; 18:22; 19:13, 14; 21:9, 19; 27:15, 16; 31:10–31, NW)

33. Kako knjiga s pridom svetuje glede vzreje otrok?

³³ Vzreja otrok: Vsekdar jih učite Božjih zapovedi, da jih ,ne pozabijo‘. Že od najrosnejše mladosti jih vzgajajte v Jehovovem pouku. Naj vam ne bo škoda šibe, kadar so je potrebni; šiba in karanje, če prihajata res iz ljubezni, bosta fanta zmodrila. Kdor vzreja otroke po Božjem napotku, bo imel modre otroke, ki bodo očetu in materi v veliko veselje in radost. (4:1–9; 13:24; 17:21; 22:6, 15; 23:13, 14, 22, 24, 25; 29:15, 17)

34. Kakšno prednost ima to, da se človek čuti dolžnega pomagati drugim?

³⁴ Dolžni pomagati drugim: To misel Pregovori nemalokrat poudarjajo. Modri naj svoje znanje trosi naokrog, da bodo še drugi imeli kaj od njega. Človek naj bo širokega srca, naklonjen, tudi do nepremožnih; če to dela, v resnici posoja Jehovu, ki bo to, kot sam pravi, tudi povrnil. (11:24–26; 15:7; 19:17; 24:11, 12; 28:27)

35. S katerim dobrim naukom zadevajo Pregovori v srčiko naših križev in težav?

³⁵ Zanesti se na Jehova: V srčiko naših križev in težav pa zadevajo Pregovori z dobrim naukom, naj Bogu povsem zaupamo. Na vseh naših potih bodimo pozorni na Jehova. Najsi človek še tako dela načrte, kam in kako naprej, mu mora korake voditi Jehova. Jehovovo ime je močen stolp, vanj se zatekajo pravični in so na varnem. Stavimo upe na Jehova in si iščimo vodstva v njegovi Besedi. (3:1, 5, 6; 16:1–9; 18:10; 20:22; 28:25, 26; 30:5, 6)

36. S katerih vidikov smemo reči, da je Knjiga pregovorov aktualna, uporabna in koristna?

³⁶ Kako koristna je torej Knjiga pregovorov za poučevanje in vzgojo v strogorednosti, pa naj gre to za nas ali za koga drugega! Kot da ne bi pozabljala prav na nobeno razvojno stopnjo medčloveških odnosov. Ali se morda kdo ločuje oziroma razdružuje od sočastilcev Boga? (18:1) Morda je kdo na visokem položaju, pa o čem sklepa, še preden je slišal obe plati zadeve? (18:17) Ali pa se kdo gre potegavščine v stvareh, s katerimi se nikakor ne gre šaliti? (26:18, 19) Ali je kdo že kar preveč pristranski? (28:21) Naj je človek tega ali onega poklica, naj je trgovec ali kmet, naj je mož ali žena ali otrok – za vsakega se najde dober nauk. Pregovori pripomorejo staršem, da znajo razkriti premnoge pasti, ki prežijo na mlade na njihovi poti. Modri neizkušene pač lahko poučijo. Naj živimo kjerkoli že, povsod je Knjiga pregovorov priročna in uporabna; njen pouk in svèt nikoli ne zastara: »Knjiga pregovorov,« je nekoč rekel ameriški vzgojitelj William Lyon Phelps, »je aktualnejša še celo od današnjega jutranjika.«a Aktualna, uporabna in koristna za poučevanje pa je Knjiga pregovorov zato, ker jo je navdihnil Bog.

37. V čem je Knjiga pregovorov v sozvočju z nauki Večjega Salomona?

³⁷ Ker je Knjiga pregovorov, ki jih je večidel zložil Salomon, koristna tudi za poboljševanje, napotuje ljudi k Vsemogočnemu Bogu. Tako je namreč delal tudi Jezus Kristus, o katerem pa Matejev evangelij 12:42 pravi, da je »več kakor Salomon«.

38. Kako ob Knjigi pregovorov veliko natančneje pojmujemo Božje kraljestvo in njegova pravična načela?

³⁸ Kako smo lahko hvaležni, da je Jehova za kraljestveno Seme izbral ravno njega, ki je najodličnejši med modrimi! Njegov prestol se bo »utrdil [. . .] s pravičnostjo«, vladal bo v miru; ta kraljestvena vlada bo še daleč sijajnejša od Salomonove. O njej pa bo šla beseda: »Ljubezen in zvestoba varujeta kralja, z dobrotljivostjo podpira svoj prestol.« Z njo se bo za človeštvo začela večna pravična vladavina, o kateri Knjiga pregovorov tudi pravi: »Kralju, ki siromake po pravici sodi, bo njegov prestol utrjen za veke.« Tako z veseljem spoznavamo, da Knjiga pregovorov ne le da jasní pot do znanja in spoznanja, do modrosti in razumevnosti ter s tem tudi do večnega življenja, ampak da, kar je še pomembnejše, tudi poveličuje Jehova kot Vir prave modrosti, ki jo podeljuje po Kristusu Jezusu, kraljestvenem Dediču. Hkrati pa ob Knjigi pregovorov veliko natančneje pojmujemo Božje kraljestvo in pravična načela, po katerih to že vlada. (Preg. 25:5; 16:12; 20:28; 29:14)

[Podčrtna opomba]