Pridobite si modrost in sprejmite discipliniranje

BOG JEHOVA je Veliki poučevalec svojega ljudstva. Ne poučuje jih le o sebi, temveč tudi o življenju. (Izaija 30:20, NW; 54:13; Psalm 27:11) Izraelskemu narodu je denimo za učitelje dal preroke, levite – še zlasti duhovnike – ter druge modre može. (2. letopisov 35:3; Jeremija 18:18) Preroki so ljudstvo učili o Božjih namenih in lastnostih ter govorili, kako ravnati pravilno. Duhovniki in leviti so bili odgovorni za poučevanje o Jehovovi postavi. Zdrave nasvete glede vsakdanjega življenja pa so dajali modri možje oziroma starešine.

Med modrimi možmi v Izraelu se je izjemno odlikoval Davidov sin Salomon. (1. kraljev 4:30, 31) Ko je ena od najbolj uglednih obiskovalk, kraljica iz Sabe, videla njegovo slavo in bogastvo, je priznala: »Še polovice mi niso povedali: več imaš modrosti in dobrot, nego je bila govorica, ki sem jo slišala.« (1. kraljev 10:7) V čem je bila skrivnost Salomonove modrosti? Salomon je leta 1037 pr. n. š., ko je postal Izraelov kralj, v molitvi prosil za ‚modrost in znanje‘. Jehovu je njegova prošnja ugajala in dal mu je znanja, modrosti in razumno srce. (2. letopisov 1:10–12; 1. kraljev 3:12) Nič čudnega, da je Salomon naposled »govoril [. . .] tri tisoč pregovorov«! (1. kraljev 4:32) Nekateri od teh so skupaj z ‚besedami Agurja‘ in »Lemuela kralja« zapisani v biblijski knjigi Pregovori. (Pregovori 30:1; 31:1) V njih so upovedene resnice, ki odsevajo Božjo modrost in so večne. (1. kraljev 10:23, 24) Za vsakogar, ki želi živeti srečno in uspešno, so danes enako nepogrešljivi kakor takrat, ko so jih prvič izgovorili.

Uspeh in moralna čistost – kako?

Namen knjige Pregovorov je pojasnjen v njenih uvodnih besedah: »Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja Izraelovega, da bi človek poznal modrost in discipliniranje, sprevidel razumne izreke, sprejemal discipliniranje, ki daje uvid, pravičnost, razsodnost in poštenost, da bi neizkušeni dobili ostroumnost, mladenič spoznanje in zmožnost razmišljanja.« (Pregovori 1:1–4, NW)

»Pregovori Salomona« imajo tako vzvišen namen! Napisani so, »da bi človek poznal modrost in discipliniranje«. Modrost med drugim pomeni, da posameznik vidi stvari take, kot so, ter s tem védenjem rešuje težave, dosega cilje, se ogiba oziroma odvrača od nevarnosti ali pomaga drugim, da delajo tako. »‚Modrost‘ v knjigi Pregovorov,« piše v nekem viru, »označuje to, da je kdo spreten v življenju – zmožen modrega odločanja in uspešnega življenja.« Kako pomembno si je pridobiti modrost! (Pregovori 4:⁠7)

Salomonovi pregovori tudi disciplinirajo. Ali potrebujemo tako vzgojo? V Svetem pismu discipliniranje pomeni korigiranje, karanje oziroma kaznovanje. Po besedah nekega biblicista »zaznamuje vzgojo moralne narave, k čemur sodi tudi korigiranje svojeglavega nagnjenja k nespametnosti«. Discipliniranje, pa naj se discipliniramo sami ali pa nas disciplinirajo drugi, nam ne le prepreči, da bi zagrešili kaj napačnega, temveč nas tudi motivira, da se poboljšamo. Da, če želimo ostati moralno čisti, potrebujemo discipliniranje.

Namen pregovorov je torej dvojen: podeliti modrost in disciplinirati. Moralno discipliniranje in umska zmožnost se kažeta na številne načine. Pravičnost in pravica na primer sta moralni lastnosti, ki nam pomagata dosledno ravnati po Jehovovih visokih merilih.

Modrost je mešanica več dejavnikov, med katerimi so razumnost, uvid, ostroumnost in zmožnost razmišljanja. Kdor je razumen, je zmožen videti v zadevo in sprevideti njeno sestavo, tako da doumeva povezave med njenimi deli in celoto, torej stvar razume. Za uvid se zahteva, da posameznik ve in razume, zakaj je neko ravnanje pravilno oziroma napačno. Razumen človek lahko na primer razpozna, kdaj gre kdo v napačno smer, in ga lahko takoj opozori pred nevarnostjo. Vendar potrebuje uvid, da bi razumel, zakaj posameznik teži v tisto smer, ter da se domisli najboljšega načina, da bi ga rešil.

Ostroumni ljudje so preudarni – ne lahkoverni. (Pregovori 14:15, NW) Zmožni so predvideti zlo in se nanj pripraviti. In modrost nas usposablja, da oblikujemo zdrave misli ter ideje, ki dajejo v življenju smiselno vodstvo. Preučevanje biblijskih pregovorov je zares nagrajujoče, saj so napisani tako, da lahko spoznavamo modrost in discipliniranje. Celo ‚neizkušeni‘, ki upoštevajo te pregovore, si bodo pridobili ostroumnost in ‚mladenič‘ znanje ter zmožnost razmišljanja.

Pregovori za modre

Biblijski pregovori pa niso namenjeni le neizkušenim in mladim. So za vsakogar, ki je dovolj moder, da jim prisluhne. »Čul jih bo modri in napredoval v znanosti,« pravi kralj Salomon, »in razumnik si pridobode modrih vodil, da razume pregovore in skrivnostne izreke, besede modrih in njih uganke.« (Pregovori 1:5, 6) Človek, ki si je že pridobil modrost, se bo naučil še več, če bo posvetil pozornost tem pregovorom, in razumni si bo izostril sposobnost, da bo svoje življenje uspešno krmaril.

Pregovor pogosto z zelo malo besedami izrazi globoko resnico. Včasih biblijski pregovor prevzame obliko skrivnostnega izreka. (Pregovori 1:17–19) Nekateri pregovori so uganke – težko razumljive in zapletene izjave, ki jih je treba razplesti. Pregovor lahko prav tako vsebuje prispodobe, metafore in druge govorne figure. Za to, da jih razumemo, sta potrebna čas in poglobljeno razmišljanje. Salomon, ki je sestavil toliko pregovorov, je gotovo doumel pomenske odtenke le-teh. V knjigi Pregovori se loteva naloge, da bi to zmožnost prenesel tudi bralcem, in na to bo moder človek gotovo želel biti pozoren.

Začetek, ki vodi k cilju

Kje naj začne človek iskati modrost in discipliniranje? Salomon odgovarja: »Strah GOSPODOV je začetek znanja; modrost in pouk [discipliniranje, NW] zaničujejo neumneži.« (Pregovori 1:7) Spoznanje se začne s strahom do Jehova. Brez spoznanja ne more biti modrosti niti discipliniranja. Jehovov strah je torej začetek modrosti in discipliniranja. (Pregovori 9:10; 15:⁠33)

Strah do Boga ni bolestna groza pred njim, temveč pomeni priznavati mu veliko čast in čutiti strahospoštovanje. Brez tega strahu nihče ne more imeti pravega spoznanja. Življenje je od Boga Jehova in življenje seveda nujno potrebujemo, če naj bi imeli sploh kakšno spoznanje. (Psalm 36:9; Dejanja 17:25, 28) Bog je poleg tega ustvaril vse stvari; torej vse človekovo spoznanje temelji na preučevanju njegovega dela. (Psalm 19:1, 2; Razodetje 4:11) Bog je tudi navdihnil pisanje Besede, ki je ‚koristna za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti‘. (2. Timoteju 3:16, 17) Središče vsega pravega spoznanja je torej Jehova, in posameznik, ki išče takega spoznanja, mora do njega čutiti spoštljiv strah.

Koliko sta vredna človekovo znanje in svetna modrost brez strahu do Boga? Apostol Pavel je zapisal: »Kje je modrijan? Kje pismouk? Kje preiskovalec tega sveta? Ni li Bog v neumnost preobrnil modrosti tega sveta?« (1. Korinčanom 1:20) Svetno moder posameznik, ki nima Božjega strahu, iz znanih dejstev vleče napačne sklepe in konča kot ,neumnež‘.

‚Verižica tvojemu grlu‘

Modri kralj nato nagovori mlade: »Poslušaj, sin moj, očeta svojega pouk in ne zametuj nauka matere svoje: kajti krasen venec je to glavi tvoji in verižica zlata tvojemu grlu.« (Pregovori 1:8, 9)

Bog je staršem v starem Izraelu dal odgovornost, da poučujejo svoje otroke. Mojzes je očetom prigovarjal: »Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. In marljivo jih uči otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.« (5. Mojzesova 6:6, 7) Tudi matere so imele precejšen vpliv. Hebrejska žena je lahko znotraj okvira moževe avtoritete uveljavljala družinsko pravo.

Pravzaprav je v vsej Bibliji družina osnovna enota za prenašanje izobrazbe. (Efežanom 6:1–3) Otroke, ki ubogajo verne starše, figurativno krasita lep venec prikupnosti in verižica spoštovanja.

»Jemlje dušo njim, ki si ga lasté«

Preden je neki oče iz Azije svojega šestnajstletnega sina poslal v Združene države, da bi si pridobil višjo izobrazbo, mu je svetoval, naj se ne zaplete med slabe ljudi. Ta nasvet je odmev Salomonovega opozorila: »Sin moj, ako te vabijo grešniki, se jim ne vdaj.« (Pregovori 1:10) Nato pa natančneje opiše, kakšno vabo uporabljajo: »Govore: ‚Pojdi z nami, na kri prežimo, nedolžnega zalezujmo brez vzroka; pogoltnimo jih žive, kakor jih požira smrtni kraj, in nepoškodovane, kakor da bi naglo padli v jamo; vsakršno drago blago si pridobimo, s plenom napolnimo hiše svoje; srečo izkusi sredi nas, ena mošnja bodi nam vsem!‘« (Pregovori 1:11–14)

Jasno je, da je ta vaba bogastvo. »Grešniki« zato, da bi prišli do hitrega dobička, vabijo druge, da se jim pridružijo v njihovih nasilnih ali krivičnih naklepih. Zaradi gmotne koristi ti hudobni ne oklevajo prelivati krvi. ‚Svojo žrtev pogoltnejo živo, kakor jih požira smrtni kraj, in nepoškodovano,‘ oropajo jo vsega imetja, tako kot grob sprejme vase celo telo. Vabijo na pot kriminala – želijo ‚s plenom napolniti hiše svoje‘ in da neizkušeni ,z njimi izkusi srečo‘. Kako času primerno svarilo je to za nas! Mar tolpe mladostnikov in prekupčevalci z mamili ne rabijo podobnih metod za pridobivanje novih članov? Ali ni obljuba hitrega obogatenja čar mnogih dvomljivih poslovnih ponudb?

»Sin moj,« svetuje modri kralj, »ne hodi po poti ž njimi, zdrži nogo svojo od njih steze! Ker njih noge tečejo za hudim in kri hité prelivat.« Misleč na njihov nesrečni konec, doda: »Res, zaman se razpenja mreža pred očmi vsakega ptiča, oni pa – sami na svojo kri preže [čakajo v zasedi na njihovo kri, NW], zalezujejo lastne duše svoje! Take so steze njih, ki iščejo krivičnega dobička: jemlje dušo njim, ki si ga lasté.« (Pregovori 1:15–19)

Vsi, »ki iščejo krivičnega dobička«, bodo pogubljeni na lastni poti. Hudobni se bodo v zasedo, ki jo pripravljajo drugim, ujeli sami. Ali se bodo namerni hudodelniki spremenili? Ne. Mreža je lahko razpeta pred očmi vseh, toda ‚ptiči‘ vseeno letijo naravnost vanjo. Podobno hudobni, zaslepljeni s pohlepom, še naprej delajo zločine, čeprav se bodo prej ali slej ujeli.

Kdo bo prisluhnil glasu modrosti?

Ali se grešniki sploh zavedajo, da je njihovo ravnanje pogubno? Ali so bili opozorjeni na to, kam jih bodo njihova pota pripeljala? Nevednost ni izgovor, kajti zelo določno sporočilo se razglaša na javnih mestih.

Salomon izjavlja: »Modrost glasno kliče zunaj, na ulicah zaganja svoj glas; vpije, kjer se največ ljudstva gnete, ob vhodu v vrata, v mestu, govori besede svoje.« (Pregovori 1:20, 21) Modrost z glasnim in jasnim glasom kliče na javnih mestih, da bi jo vsi slišali. V starem Izraelu so starešine dajali modre nasvete in izrekali sodne odloke ob mestnih vratih. Za nas pa je Jehova dal pravo modrost zapisati v svojo Besedo, Biblijo, ki je na razpolago praktično povsod. Njegovi današnji služabniki poleg tega vsepovsod javno objavljajo njeno sporočilo. Bog je modrost resnično oznanil pred vsemi.

Kaj govori prava modrost? Tole: »Doklej, o preprosti [neizkušeni, NW], boste ljubili nespamet in, zasmehovalci, imeli veselje v zasmehovanju [. . .]? Ko sem klicala, ste se branili, ko sem iztezala roko svojo, nihče se ni zmenil zanjo.« Za glas modrosti se nespametni ne zmenijo. Zato »bodo jedli od sadu pota svojega«. Njihov ‚upor in brezskrbnost jih pokončata‘. (Pregovori 1:22–32)

Kako pa bo z njim, ki si vzame čas, da posluša glas modrosti? »Brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.« (Pregovori 1:33) Bodite tudi vi med njimi, ki si pridobivajo modrost in sprejemajo discipliniranje, tako da posvečate pozornost biblijskim pregovorom.

[Slika na strani 15]

Prava modrost je na razpolago praktično vsepovsod