S točnim spoznanjem pomnoži svoj mir

»Milost vam in mir naj se pomnoži v spoznanju Boga in Jezusa Gospoda našega. — 2 PETROV 1:2.

1., 2. a) Zakaj lahko miroljubni odnos z Bogom primerjamo z zakonsko skupnostjo? b) Kako lahko pomnožimo naš mir z Bogom?

MIROLJUBEN odnos, vzpostavljen ob tvojem krstu, je v nekaterih pogledih podoben zakonski skupnosti. Čeprav je poročni dan nekaj čudovitega, pomeni šele začetek dragocenega odnosa. Zaradi vloženega truda, časa in izkušenj bo zakonski odnos še bolj dragocen, postal bo zavetje v času nadlog. Prav tako lahko z marljivostjo in Jehovino pomočjo, pomnožiš svoj mir z njim.

² Apostol Pavel je pojasnil, kako lahko tisti, ki so »prejeli vero« okrepijo svoj mir z Bogom. Pisal je: »Milost vam in mir naj se pomnoži v /točnem/ spoznanju Boga in Jezusa Gospoda našega.« (2 Petrov 1:1, 2)

»Točno spoznanje Boga«

 3. Kaj pomeni imeti točno spoznanje o Jehovi in Jezusu?

³ Grška beseda za »točno spoznanje« (e.pi’gno.sis), ki je uporabljena v tej miselni zvezi, pomeni globlje, bolj osvojeno spoznanje. Glagolska oblika se lahko nanaša na spoznanje, ki smo si ga pridobili z osebnimi izkušnjami in je v Luki 14:1 prevedeno s »poučeni«. Poznavalec grščine, Culverwel, pojasnjuje, da po njegovem ta beseda pomeni »biti bolje seznanjen s stvarjo, ki jo od prej pozna; /pa tudi/ določnejše gledanje na predmet, ki ga je prej gledal od daleč.« Pridobiti takšno »točno spoznanje« pomeni, da smo spoznali Jehovo in Jezusa bolj zaupno ali intimno kot osebi in smo bolje seznanjeni z njunimi lastnostmi.

 4. Kako lahko povečamo svoje spoznanje in zakaj bo to izboljšalo naš mir z Bogom?

⁴ To spoznanje si lahko pridobimo z dobro navado osebnega preučevanja in z rednim obiskovanjem sestankov Božjega ljudstva. Tako boš bolj točno izvedel, kako Bog ravna in kaj misli. Oblikoval si boš bolj razločno duševno podobo njegove osebnosti. Toda, Boga osebno poznati pomeni, da ga posnemamo in odsevamo njegovo podobo. Na primer, Jehova je opisal osebo, ki odseva božansko nesebičnost, nato pa je dejal: »Ali se to ne pravi mene spoznati?« (Jeremija 22:15, 16, EI; Efežanom 5:1) Če Boga skrbno posnemaš, boš pomnožil svoj mir z njim, ker se izboljšuješ s privzemanjem nove osebnosti, »ki se prenavlja za polno spoznanje po podobi svojega Stvarnika.« Bogu boš zato še bolj ugajal. (Kološanom 3:10, JP)

 5. Kako je točno spoznanje pomagalo omenjeni kristjanki? b) Na kakšne načine lahko bolj skrbno posnemamo Jehovo?

⁵ Kristjanki Lini je bilo težko odpuščati, ker se ni razumela z neko drugo kristjanko. Toda Linino osebno preučevanje jo je navedlo, da je preiskala svoje stališče. »Spomnila sem se kakšen Bog je Jehova, namreč, da ni zamerljiv,« je priznala. »Pomislila sem na vse male stvari, ki jih vsak dan zagrešimo, pa vendar nam jih Jehova ne vračunava. Ta zadeva z mojo krščansko sestro je bila neznatna v primerjavi s tem. Zato sem, kadarkoli sem jo videla, dejala sama sebi: ‘Jehova jo ljubi enako kot ljubi mene.« To mi je pomagalo odpraviti ta problem.« Ali pri sebi opažaš stvari, pri katerih bi moral bolj skrbno posnemati Boga? (Psalm 18:35; 103:8, 9; Luka 6:36; Apostolska dela 10:34, 35; 1 Petrov 1:15, 16)

Točno spoznanje o Kristusu

 6. Kako je Jezus Kristus pokazal, da je zanj delo oznanjevanja daleč najvažnejše?

⁶ Če imamo točno spoznanje o Kristusu, moramo imeti »Kristusov um« in ga moramo posnemati. (1 Korinčanom 2:16) Jezus je bil navdušen oznanjevalec resnice. (Janez 18:37) Predsodki ljudi niso ovirali njegovega močnega evangelijskega duha. Čeprav so drugi Judje sovražili Samarijane, je Jezus pri vodnjaku dal pričevanje Samarijanki. Zakaj, če je tedaj kdo na javnem mestu govoril z žensko, so ga drugi zaradi tega po strani gledali.a Toda Jezus ni dovolil, da bi ga mnenje javnosti zadržalo in ne bi oznanjal. Božje delo ga je osveževalo. Dejal je: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal, in dopolnim delo njegovo.« Radost, ki jo je občutil, ko so se ljudje, podobno kot ta Samarijanka in mnogi drugi iz mesta, odzvali pričevanju, je Jezusa ohranjala pri življenju kot hrana. (Janez 4:4—42; 8:48)

 7. a) H čemu bi nas moralo spodbuditi spoznanje o Jezusu? b) Ali Bog od vseh služabnikov pričakuje, da bodo v enakem obsegu oznanjali? Pojasni.

⁷ Ali misliš enako kot Jezus? Mnogi resda težko prično pogovor z neznancem, še zlasti, ker mnogi tega ne odobravajo. Toda, če hočemo imeti enako mišljenje kot Jezus, ne moremo ubežati naslednjemu dejstvu: Mi moramo oznanjevati. Seveda ne moremo vsi oznanjevati v enakem obsegu. To je odvisno od naših zmožnosti in okoliščin. Zato ne misli, da Bog ni nikoli zadovoljen s tvojo sveto službo. Naše spoznanje o Jezusu pa bi nas vsekakor moralo spodbujati, da damo od sebe najboljše. Jezus je priporočal službo iz vse duše. (Matej 13:18—23; 22:37)

Potrebno je sovražiti zlo

8., 9. Naštej nekaj stvari, ki jih Bog sovraži in povej, kako lahko mi pokažemo enako mržnjo!

⁸ Točno spoznanje nam pomaga razmisliti o tem, kaj Jezus in Jehova sovražita. (Hebrejcem 1:9; Izaija 61:8) »Šest je reči, ki jih sovraži Jehova, in sedma je gnusoba duši njegovi: prevzetne oči, lažniv jezik, roke, ki prelivajo nedolžno kri, srce, ki kuje zlobne naklepe, noge, ki hitro tečejo v hudobijo, kriva priča, ki govori laži, in kdor seje prepire med brati.« (Pregovori 6:16—19, EI) Takšna gledišča in takšno obnašanje so »gnusoba duši njegovi.« Hebrejska beseda, ki se tukaj prevaja kot »gnusoba« poteka iz besede, ki pomeni »nerad (imeti), gabiti se,« »biti nenaklonjen, na primer nečemu, kar je v vseh ozirih odvratno; studiti se, ogorčeno sovražiti.« Če hočemo biti v miru z Bogom, moramo tudi mi sovražiti takšne stvari.

⁹ Na primer, ne bodi »prevzetnih oči« in ne bodi ponosen. Po krstu so nekateri mislili, da ne potrebujejo več redne pomoči tistih, ki so jih poučevali. Toda ,novi kristjani bi morali ponižno sprejeti pomoč, da bi postali čvrsti v resnici. (Galačanom 6:6) Ogibaj se tudi opravljanja, ki zlahka povzroči »razdore med brati.« S širjenjem neprijaznih, nepotrjenih govoric, neopravičenih kritik in laži sicer ne bomo »prelivali nedolžno kri,« zagotovo pa bomo s tem okrnili dober ugled neke osebe. V miru z Bogom ne moremo biti, če nismo v miru z našimi brati. (Pregovori 17:9; Matej 5:23, 24) Bog v svoji besedi prav tako pravi, da »sovraži razvezo.« (Malahija 2:14, 16) Če si poročen, ali se trudiš, da bi imel trden zakon? Ali se ti gnusi ljubimkanje in presvobodno obnašanje do zakonskega partnerja druge osebe? Ali se tudi tebi, podobno kot Jehovi, studi spolna nemorala? (5 Mojzesova 23:17, 18) Takšni običaji se našemu grešnemu telesu zdijo prijetni in so v svetu priljubljeni, zato jih je težko sovražiti.

10. Kako lahko razvijamo mržnjo do zla?

¹⁰ Pri razvijanju mržnje do zla nam bo v pomoč, če se bomo izogibali zabave, ki jo nudi kino, televizijski program ali literatura, ki govori o spiritizmu, nemorali ali nasilju. (5 Mojzesova 18:10—12; Psalm 11:5) Zato lahko taka zabava spodkoplje naša prizadevanja da podobno kot Bog sovražimo zlo. Takšne napačne postopke prikažejo kot smešne ali pa tako, da ne izgledajo tako slabi, kot v resnici so. Pomagala pa nam bo tudi molitev, saj je Jezus dejal: »Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, toda meso je slabo.« (Matej 26:41, EI) Nek kristjan pripoveduje, kako je bilo, ko ga je pestilo močno telesno poželenje: »Prisilil sem se k molitvi. Včasih sem menil, da sem nevreden, da se približam Jehovi, toda prisilil sem se, in ko sem ga rotil, sem dobil potrebno pomoč.« Bolje boš razumel, zakaj se Jehovi gnusi napačno ravnanje, če razmisliš o tem, kakšne posledice prinaša s seboj. (2 Petrov 2:12, 13)

11. Katere stvari nam lahko občasno povzroča.jo težave?

¹¹ Čeprav si v miru z Bogom, ti bo občasno težko zaradi vsakodnevnih pritiskov in skušnjav in celo zaradi tvojih slabosti. Spomni se, da si postal posebna satanova tarča. On se bori proti tistim, ki držijo Božje zapovedi in so Jehovine priče! (Razodetje 12:17) Kako lahko potem ohraniš svoj notranji mir?

Obvladati vznemirjajoče nadloge

12. a) Kakšno je ozadje 34. psalma? b) Kako Sveto pismo opisuje Davidove občutke v tej izkušnji?

¹² »Mnoge so pravičnega nadloge,« je zapisal David v Psalmu 34:19. Iz naslova tega psalma izvemo, da ga je David napisal potem, ko je za las ušel smrti. Ko je bežal pred kraljem Savlom, je David našel zatočišče pri filistejskem kralju Ahisu v Gatu. Kraljevi služabniki so ga prepoznali in se pritoževali pred Ahisom, ker so vedeli, da se je David prej bojeval za Izraelce. Ko je David slišal, o čem se pogovarjajo, in ko je »premislil te besede v srcu, se silno zboji Ahisa, kralja v Gatu.« (1 Samuelova 21:10—12) Navsezadnje je to bilo mesto v katerem je živel Golijat, in David je ubil tega junaka — s seboj je celo nosil meč tega velikana! Ali bodo sedaj s tem velikim mečem odsekali njegovo glavo? Kaj lahko David naredi? (1 Samuelova 17:4; 21:9)

13. Kaj je David naredil, ko je bil v težavah in kako lahko mi sledimo njegovemu zgledu?

¹³ David je naslovil prošnjo na Boga, z jokom ga je prosil za pomoč. »Ta ubožec je klical, in Jehova je uslišal, in rešil ga je,« je zapisal David. Rekel je tudi: »Iz vseh stisk me je rešil.« (Psalm 34:4, 6, 15, 17) Ali si se tudi ti naučil prositi Boga in mu izliti srce ko te pestijo nadloge? (Efežanom 6:18; Psalm 62:8) Čeprav tvoje težave verjetno niso tako dramatične kot so bile Davidove, pa boš vseeno ugotovil, da ti bo Bog pravočasno pomagal. (Hebrejcem 4:16) Toda David ni ostal samo pri molitvi.

14. Kako je David uporabil »sposobnost razmišljanja«; in kaj nam je Bog priskrbel, da bi tudi mi lahko podobno ravnali?

¹⁴ »Zato se je /David/ delal blaznega pred njimi in besnel v njihovih rokah ... Tedaj je Ahis rekel svojim služabnikom« ‘Glejte, vidite, da je mož blazen. Čemu ste ga privedli k meni?’« (1 Samuelova 21:13—15) David je skoval načrt za pobeg, in Jehova je blagoslovil njegova prizadevanja. Kadar smo soočeni z zapletenimi problemi, Jehova od nas pričakuje, da bomo uporabili naše miselne sposobnosti, ne pa samo čakali, da bo On vse storil za nas. Dal nam je svojo navdihnjeno Besedo, »da se da neizkušenim ostroumnost..., spoznanje in sposobnost razmišljanja.« (Pregovori 1:4, NS; 2 Timoteju 3:16, 17) Bog je poskrbel tudi za skupščinske starešine, ki nam lahko pomagajo izvedeti, kako naj se držimo Božjih meril. (1 Tesaloničanom 4:1, 2) Pogosto ti lahko ti možje pomagajo pri preiskovanju izdaj Skupnosti, da bi prav odločil o stvari ali rešil nek problem.

15. Zakaj je Psalm 34:18 tolažilen?

¹⁵ Celo kadar nas naše srce boli zaradi lastnih slabosti ali napak, bomo, če bomo imeli pravilno stališče, lahko ohranili mir z Bogom. David je zapisal v Psalmu 34:18: »Blizu je Jehova tistim, ki so potrtega srca, in ponižne v srcu rešuje.« Če prosimo za odpuščanje in naredimo vse kar je treba, da bi zadevo uredili (še posebej, ko gre za tehtne prestope), bo Jehova blizu in nas bo čustveno podpiral. (Pregovori 28:13; Izaija 55:7; 2 Korinčanom 7:9—11)

Osebno spoznanje prinaša mir

16. a) Kako še lahko pridobimo točno spoznanje o Bogu? b) Pojasni Davidovo izjavo: »Okusite in vidite, da je Jehova dober.«

¹⁶ Poleg sprejemanja duhovnih napotkov, si točno spoznanje o Bogu pridobimo tudi takrat, ko osebno izkusimo njegovo ljubečo pomoč. (Psalm 41:10, 11) Kadar smo rešeni iz nadlog, pa to vedno ne pomeni, da je problem takoj in dokončno rešen; še naprej moraš vztrajati. (1 Korinčanom 10:13) Čeprav je David v Gatu ostal pri življenju, je še mnogo let bil ubežnik, in so ga neprestano pestili problemi. Pri vsem tem pa je David čutil Jehovino skrb in podporo. Iskal je in našel mir z Bogom, in uvidel je, da tisti, ki tako delajo »ne pogrešajo nobene dobrote.« Ker je v stiski osebno izkusil Jehovino podporo, je David lahko zapisal: »Okusite in vidite, da je Jehova dober; srečen je močan mož, ki pri njem išče zavetje.« (Psalm 34:8—10, NS, 14, 15)

17. Kako je učinkovalo na omenjeno družino zaupanje v Jehovo?

¹⁷ Če boš iskal zavetje pri Jehovi, ko boš v stiski, boš »okusil in videl, da je Jehova dober.« Zaradi nesreče je kristjan na srednjem zahodu ZDA izgubil dobro plačano delo, ki ga je opravljal 14 let. Ker ni imel drugih dohodkov, je skupaj z družino molil k Bogu. Seveda so takoj zmanjšali svoje izdatke, paberkovali po bližnjih poljih in lovili ribe za hrano. S pomočjo nekaterih članov skupščine in z občasnimi delnimi zaposlitvami, se je ta štiričlanska družina postavila na noge. Leto dni po nesreči se mati spominja: »Sami sebe lahko zavajamo v mišljenje, da se zanašamo na Jehovo, ko se v resnici zanašamo na lastne sposobnosti, na zakonskega tovariša, na svojo zaposlitev. Toda mi smo se res naučili zaupati vanj. Te ostale stvari so nam lahko odvzete, Jehova pa nas ne bo nikoli zapustil — niti za trenutek ne. Čeprav imamo le najnujnejše, je odnos naše družine z Bogom mnogo pristnejši.«

18. Kaj ti bo omogočilo prenašali trajne probleme?

¹⁸ Da, lahko nas dlje časa pestijo denarne težave. Nekdo je lahko kronično bolan; v sporu z drugimi; čustveno razrvan, na primer zaradi depresije; ali pa ga pestijo številni drugi problemi. Toda, če resnično poznaš Boga, boš verjel v njegovo podporo. (Izaija 43:10) Takšno neuničljivo zaupanje ti bo pomagalo vztrajati in imel boš »mir, ki presega vse, kar si lahko predstavljaš.« (Filipljanom 4:7, JP)

19. Kako vemo, da Jehova ne jemlje zlahka našega trpljenja?

¹⁹ Kadar si v težavah, nikoli ne pozabi, da Jehova ve, da trpiš. V psalmu, ki ga je prav tako napisal, ko je razmišljal o svoji izkušnji v Gatu, je David rotil Jehovo: »Moje solze spravi v tvojem mehu. Ali niso v tvoji knjigi?« (Psalm 56:8, NS) Seveda je Bog prisluhnil Davidovi prošnji. Kako tolažilno je vedeti, da Bog solze, ki jih povzročajo tegobe in skrbi zbira in spravlja v meh, enako kot bi nekdo v takšno posodo zlival dragoceno vino ali pitno vodo! Takšne solze ne bodo nikoli pozabljene, da, zapisane so v Božji knjigi. Kako ljubeznivo pozoren je Jehova!

20. Kako lahko pomnožimo svoj mir z Bogom?

²⁰ Tvoj krst je torej šele začetek miroljubnega odnosa z Bogom. Ko se bolj seznaniš z Božjimi in Jezusovimi lastnostmi in osebno izkusiš Jehovino podporo v preizkušnjah, boš pomnožil ali povečal svoj mir z Bogom. Tako ne boš samo sedaj v dobrem odnosu z Jehovo, ki ti bo varno zavetje, temveč boš imel tudi dragoceno upanje na večno življenje v raju, kjer se boš »radoval v obilosti miru.« (Psalm 37:11, 29)

[Podčrtna opomba]

Se spomniš?

• Na kakšne načine si lahko pridobimo točno spoznanje o Bogu in Jezusu?

• H čemu nas bo navedlo posnemanje Boga in Jezusa?

• Kako naj posnemamo Boga, ki sovraži zlo?

• Kako lahko kljub težavam ohranimo mir?

[Slika na strani 29]

David je molil k Jehovi, ko se je soočil z resnim problemom ... in zato je prikrival svoj zdrav razum, da bi lahko pobegnil. Jehova je uslišal Davidovo molitev