»Blagor človeku, ki doseza modrost«

BIL je pesnik, arhitekt in kralj. Njegov letni dohodek je znašal nad 200 milijonov dolarjev, zaradi česar je bil bogatejši od vseh kraljev na zemlji. Slovel je tudi po svoji modrosti. Kraljica, ki ga je obiskala, je bila tako prevzeta, da je vzkliknila: »Glej, še polovice mi niso povedali: več imaš modrosti in dobrot, nego je bila govorica, ki sem jo slišala.« (1. kraljev 10:4–9) V takšnem položaju je bil kralj Salomon v starodavnem Izraelu.

Salomon je posedoval oboje, bogastvo in modrost, kar ga je edinstveno usposabljalo za to, da je lahko odločil, katero od teh dveh je zares nepogrešljivo. Napisal je: »Blagor človeku, ki doseza modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti! Boljša namreč je nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata. Dražja je od biserov, in vse, kar te veseli, se ne more enačiti ž njo.« (Pregovori 3:13–15)

Kje pa se lahko najde modrost? Zakaj je dragocenejša od bogastva? Katere privlačne lastnosti ima? Na ta vprašanja zelo zanimivo odgovarja 8. poglavje biblijske knjige Pregovori, ki jo je napisal Salomon. V njej modrost pooseblja, kakor da bi ta lahko govorila in delala. Modrost tudi sama osebno odkriva svojo privlačnost, pa tudi svojo vrednost.

»Vpije, govoreč«

Osmo poglavje knjige Pregovori se začenja z retoričnim vprašanjem: »Ali ne kliče modrost in razumnost [sprevidevnost, NW] ne zaganja svojega glasu?«a Da, modrost in sprevidevnost kličeta, precej drugače od nemoralne ženske, ki preži po temnih krajih ter šepeta zapeljive besede na ušesa kakega samotnega in neizkušenega mladostnika. (Pregovori 7:12) »Na vrhu višav pri cesti, na razpotjih stoji, na strani vrat, ob izhodu mesta, pri vhodu v duri vpije, govoreč.« (Pregovori 8:1–3) Močan in odločen glas modrosti se glasno in jasno sliši na javnih mestih – pri vratih, na razpotjih, pri mestnih vhodih. Ljudje lahko zlahka slišijo ta glas in se odzovejo nanj.

Kdo lahko zanika, da Božja modrost, ki je zapisana v Božji navdihnjeni Besedi, Bibliji, ni na razpolago skoraj vsakemu na svetu, ki si jo želi pridobiti? »Biblija je najbolj brana knjiga v vsej zgodovini,« pravi The World Book Encyclopedia. Pristavlja še: »Med vsemi knjigami doslej je po številu izvodov najbolj razširjena. Tudi prevedena je bila največkrat in v največ jezikov.« Ker je celotna ali v delih na razpolago v več kot 2100 jezikih in narečjih, ima vsaj do dela Božje Besede v svojem jeziku dostop več kot 90 odstotkov človeške družine.

Jehovove priče vsepovsod javno objavljajo biblijsko sporočilo. V 235 deželah dejavno oznanjajo dobro novico o Božjem kraljestvu in ljudi učijo o resnicah, zapisanih v Božji Besedi. Njihovi na Bibliji temelječi reviji – Stražni stolp, ki ga objavljajo v 140 jezikih, in Prebudite se!, tiskan v 83 jezikih – imata naklado vsaka po več kot 20 milijonov izvodov. Modrost vsekakor močno vpije na javnih mestih!

»Glas moj je do sinov človeških«

Poosebljena modrost spregovori naslednje: »Vas, možje, kličem in glas moj je do sinov človeških. Umejte, o preprosti [neizkušeni, NW], previdnost, in neumni, srce vam bodi razumno!« (Pregovori 8:4, 5)

Klic modrosti se vsesplošno razlega. Vabi vse človeštvo. Celo neizkušene vabi, naj si pridobijo ostroumnost oziroma previdnost, in nespametni razumevanje. Jehovove priče so zares prepričani, da je Biblija knjiga za vse ljudi, in si prizadevajo nepristransko spodbuditi vsakega, ki ga srečajo, naj pogleda vanjo, da bo našel v njej zapisane besede modrosti.

»Resnico govoré usta moja«

Modrost nadalje svoj klic še razširi: »Čujte, ker vzvišene reči bom govorila, usta svoja odprem, da oznanim, kar je prav. Kajti resnico govoré usta moja in gnusoba je ustnam mojim krivica. Pravične so vse besede mojih ust, nič ni skrivljenega ali spačenega v njih.« Da, modrost uči stvari, ki so odlične in pravilne, resnične in pravične. V njih ni nič zavajajočega ali izkrivljenega. »Jasne so vse razumnemu in ravne njim, ki pridobivajo umnost.« (Pregovori 8:6–9)

Primerno temu modrost prigovarja: »Sprejmite nauk moj in ne srebra in znanje rajši nego izbrano zlato.« Poziv je pameten, »zakaj boljša je modrost od biserov, in vse, kar si more kdo želeti, se ne more enačiti ž njo«. (Pregovori 8:10, 11) Zakaj pa? Kaj dela modrost dragocenejšo od bogastva?

»Boljši je sad moj nego zlato«

Modrost njemu, ki jo posluša, podeli reči, ki so veliko dragocenejše od zlata, srebra in biserov. Te darove navaja tako: »Jaz, modrost, prebivam s previdnostjo [ostroumnostjo, NW] in imam pri sebi spoznanje dobrih sklepov [mišljenjskih sposobnosti, NW]. Strah GOSPODOV je sovražiti hudo; napuh in prevzetnost in hudobno pot in usta, spačenostim vdana, jaz sovražim.« (Pregovori 8:12, 13)

Modrost njemu, kdor jo ima, daje ostroumnost in mišljenjske sposobnosti. Človek, ki ima Božjo modrost, ima tudi strahospoštovanje do Boga, saj je »strah GOSPODOV [. . .] začetek modrosti«. (Pregovori 9:10) Človek potemtakem sovraži to, kar sovraži Jehova. Ošabnost, domišljavost, nemoralno vedenje in pokvarjeno govorjenje so daleč od njega. Njegova mržnja do slabega ga ščiti pred kvarnim vplivom moči. Kako pomembno je, da si tisti, ki imajo odgovorne položaje v krščanski občini, pa tudi družinski poglavarji, prizadevajo za modrost!

»Moj je svèt in zdrava pamet,« nadaljuje modrost. »Jaz sem razumnost [razumevanje, NW], moja je moč. Po meni kraljujejo kralji in vladarji določajo pravo. Po meni vladajo knezi in plemenitniki in vsi [pravični, SSP] sodniki zemlje.« (Pregovori 8:14–16) Med sadove modrosti spadajo uvid, razumevanje in moč – dejavniki, ki so zelo potrebni vladarjem, visokim uradnikom in dostojanstvenikom. Modrost je nepogrešljiva za tiste, ki so na položaju moči in ki svetujejo drugim.

Prava modrost je vsem zlahka na voljo. Toda ne najdejo je vsi. Nekateri jo odklanjajo ali se je ogibajo, celo ko jo imajo na svojem hišnem pragu. »Ljubim tiste, ki mene ljubijo,« pravi modrost, »in kateri me zgodaj iščejo, me najdejo.« (Pregovori 8:17) Do modrosti lahko pridejo samo tisti, ki jo iskreno iščejo.

Poti modrosti so ravne in pravične. Tiste, ki jo iščejo, poplača. Modrost pravi: »Bogastvo in čast sta pri meni, blago stanovitno in pravičnost. Boljši je sad moj nego zlato, prečisto zlato, in kar donašam, je boljše nego izbrano srebro. Po poti pravičnosti hodim, posredi stezá postavnosti, da dam onim, ki me ljubijo, stalno blago v dediščino in napolnim njih zakladnice.« (Pregovori 8:18–21)

Poleg tako odličnih lastnosti in potez, kot so ostroumnost, mišljenjska sposobnost, ponižnost, vpogled, zdrava pamet in razumevanje, modrost podeljuje tudi bogastvo in čast. Moder človek lahko s pravilnimi sredstvi doseže blaginjo in bo duhovno uspeval. (3. Janezov 2) Modrost posamezniku prinese tudi čast. Vrhu tega človeku daje to, kar doseže, zadovoljstvo, sam ima duševni mir in čisto vest pred Bogom. Da, človek, ki najde modrost, je srečen. Sadovi modrosti so zares boljši od prečiščenega zlata in izbranega srebra.

Kako času primeren je ta nasvet za nas, ker živimo v pridobitniškem svetu, kjer poudarjajo pridobivanje bogastva, ne glede na sredstva, in za vsako ceno! Nikoli ne izgubimo spred oči, kako dragocena je modrost, niti se ne zatekajmo k nepravilnim sredstvom za pridobivanje bogastva. Nikoli ne zanemarjajmo samih priprav, po katerih se dobiva modrost – naših krščanskih shodov, osebnega preučevanja Biblije in izdaj, ki nam jih daje »zvesti in preudarni suženj« (NW) – samo zavoljo pridobivanja premoženja. (Matevž 24:45–47)

»Od vekomaj sem postavljena«

Poosebljenje modrosti v 8. poglavju knjige Pregovori ni zgolj sredstvo, s katerim se pojasnjuje značilnosti neke abstraktne lastnosti. Simbolično se tudi nanaša na Jehovovo najpomembnejše stvarjenje. Modrost nadalje pravi: »GOSPOD me je imel v začetku poti svoje, pred vsemi deli svojimi, od nekdaj. Od vekomaj sem postavljena, od začetka, pred početkom zemlje. Ko še ni bilo brezen nobenih, sem bila rojena, ko še ni bilo nobenih studencev, polnih vodá; ko se niso še bile pogreznile gore na zemljo, preden so bili griči, sem bila rojena; še ni bil ustvaril zemlje ali polja, ne začetka prahu vesoljne zemlje.« (Pregovori 8:22–26)

Kako dobro se ta opis poosebljene modrosti ujema s tem, kar je v Svetem pismu povedano o »Besedi«! »V začetku je bila Beseda,« je zapisal apostol Janez, »in Beseda je bila pri Bogu, in Bog [bog, NW] je bila Beseda.« (Janez 1:1) Poosebljena modrost preneseno ponazarja Božjega sina, Jezusa Kristusa, v njegovem predčloveškem obstoju.b

Jezus Kristus je »prvorojenec vse stvaritve, ker v njem je bilo ustvarjeno vse, v nebesih in na zemlji, vidno in nevidno«. (Kološanom 1:15, 16) »Ko je [Jehova] pripravljal nebesa, bila sem tam,« nadaljuje poosebljena modrost, »ko je odmerjal krog na brezna površju, ko je zgoraj utrjal nebesni oblok, ko so izbruhnili brezna studenci, ko je morju postavljal meje, da vode ne prestopijo njegovega ukaza, ko je stavil zemlji podlago: tedaj sem bila pri njem kot delovodja [mojstrski delavec, NW] in veselje njegovo vsak dan, igrala sem pred njim vsak čas, igrala sem si na naseljeni zemlji njegovi, in veselje mi je bilo bivati pri otrocih človeških.« (Pregovori 8:27–31) Jehovov Prvorojenec je bil ob svojem Očetu in aktivno delal z njim – edinstvenim Stvarnikom nebes in zemlje. Ko je Bog Jehova ustvarjal prvega človeka, je Sin pri tem projektu sodeloval z njim kot mojstrski Delavec. (1. Mojzesova 1:26) Ni čudno, da se Božji sin zelo zanima za človeštvo, le-to mu je celo pri srcu!

»Blagor človeku, ki me posluša«

Božji sin kot poosebljena modrost pravi: »Zdaj torej, sinovi, poslušajte me; ker blagor njim, ki se držé potov mojih! Čujte pouk in bodite modri, in ne odklanjajte ga. Blagor človeku, ki me posluša, ki čuje pri vratih mojih vsak dan, ki pazi na podboje duri mojih! Kajti kdor zadobi mene, zadobi življenje in prejme milost od GOSPODA. Kdor pa greši zoper mene, dela silo duši svoji; vsi, ki me sovražijo, ljubijo smrt.« (Pregovori 8:32–36)

Jezus Kristus je samo utelešenje Božje modrosti. »V [njem] so skriti vsi zakladi modrosti in spoznanja.« (Kološanom 2:3) Zelo pozorno ga torej poslušajmo in hodimo točno po njegovih stopinjah. (1. Petrov 2:21) Zavrniti njega pomeni prizadeti samega sebe in ljubiti smrt, kajti »v nikomer drugem ni zveličanja«. (Dejanja 4:12) Resnično, sprejmimo Jezusa kot njega, ki ga je Bog priskrbel v našo rešitev. (Matevž 20:28; Janez 3:16) Tako bomo okušali srečo, ki izvira iz ‚zadobitve življenja in prejetja Jehovove milosti‘.

[Podčrtne opombe]

[Slike na strani 26]

Tistim na odgovornih položajih je modrost nepogrešljiva

[Slike na strani 27]

Ne zanemarjajmo priprav, po katerih se dobiva modrost