Hodite po ‚ravni poti‘

‚PRAVIČNEMU bode dobro,‘ je objavil prerok Izaija, »kajti uživali bodo dejanja svojega sad.« Izaija je še dejal: »Pot pravičnega je ravna.« (Izaija 3:10; 26:7) Jasno je, če naj bi naša dejanja rodila dobre sadove, moramo delati, kar je prav v Božjih očeh.

Kako pa lahko hodimo po ravni poti? Kakšne blagoslove lahko pričakujemo, ko tako delamo? In kako lahko s svojim ravnanjem po Božjih pravičnih merilih koristimo drugim? Staroizraelski kralj Salomon na ta vprašanja odgovarja v 10. poglavju biblijske knjige Pregovori, kjer primerja pravičnega s hudobnim. Pri tem 13-krat uporabi izraz ‚pravični‘, od tega devetkrat v vrsticah od 15 do 32. Spodbudno bo torej pregledati knjigo Pregovori 10:15–32.a

Pazi na discipliniranje

Salomon opozori na pomembnost pravičnosti. Reče: »Blago bogatinovo je trden grad njegov; v nesrečo je siromakom njih uboštvo. Kar z delom svojim spravi pravični, spravi za življenje, pridelek krivičnega pa je za greh.« (Pregovori 10:15, 16)

Bogastvo lahko ščiti pred nekaterimi negotovostmi v življenju, tako kot daje utrjeno mesto svojim prebivalcem nekoliko varnosti. In revščina je lahko uničujoča, kadar pride do nepričakovanega razvoja dogodkov. (Propovednik 7:12) Modri kralj pa je lahko tudi nakazoval na nevarnosti, ki so povezane tako z bogastvom kakor z revščino. Bogat človek se lahko nagiba k temu, da povsem zaupa svojemu bogastvu in si zamišlja, da so vse njegove dragocenosti ‚kakor visok zid‘. (Pregovori 18:11) Siromak pa lahko zmotno meni, da zaradi revščine nima upanja za prihodnost. Tako si niti eden niti drugi ne uspe pridobiti dobrega imena pri Bogu.

Na drugi strani pa pravičnega njegovo značajno ravnanje vodi v življenje, bodisi da ima veliko bodisi malo gmotnega imetja. Kako? No, s tem, kar ima, je zadovoljen. Ne dovoli, da bi se njegovo finančno stanje vmešavalo v njegov dober položaj pred Bogom. Naj je pravični človek bogat ali reven, njegova življenjska pot ga sedaj osrečuje in mu prinaša upanje na večno življenje v prihodnosti. (Job 42:10–13) Hudobnemu tudi to, če si pridobi bogastvo, nič ne koristi. Namesto da bi cenil njegovo varovalno vrednost in živel v skladu z Božjo voljo, ga rabi za grešno življenje.

»Na potu do življenja je, kdor pazi na pouk [discipliniranje, NW],« nadaljuje Izraelov kralj, »kdor pa zapušča svarjenje [karanje, NW], zabrede v zmoto.« (Pregovori 10:17) Neki biblicist meni, da se lahko to vrstico razume na dva načina. Ena možnost je ta, da je posameznik, ki se podreja discipliniranju in si prizadeva za pravičnostjo, na poti k življenju, tisti pa, ki se ne meni za karanje, se oddalji od te poti. Ta vrstica bi tudi lahko pomenila, da posameznik, »ki posluša discipliniranje, kaže pot k življenju [drugim, ker jim koristi s svojim dobrim zgledom], vsak pa, ki se ne meni za opomine, vodi druge s poti«. (Pregovori 10:17, New International Version) V vsakem primeru je življenjsko pomembno, da pazimo na discipliniranje in ne zavračamo karanja!

Sovraštvo zamenjajte z ljubeznijo

Salomon zatem pove pregovor v dveh delih, ki vsebujeta podobno misel, tako da v drugem delu pregovora podkrepi prvega. Takole pravi: »Kdor skriva sovraštvo, ima ustne lažnive.« Če nekdo v srcu sovraži drugega in to skriva za sladkimi laskavimi besedami, vara – ima »ustne lažnive«. Modri kralj k temu pristavlja: »Kdor raznaša obrekovanje, je bedak.« (Pregovori 10:18) Nekateri pa sovraštva ne skrivajo in lažno obtožujejo človeka, ki ga ne marajo, ali razširjajo podcenjevalne komentarje o njem. To je nespametno, saj obrekljivo poročilo pravzaprav ne spremeni tega, kar je ta človek v resnici. Sprevideven poslušalec bo uvidel zlobo in imel slabše mnenje o obrekljivcu. Kdor razširja slabo poročilo, tako prizadene samega sebe.

Kdor ravna pravično, se ne zateka k varanju niti k obrekovanju. Bog je Izraelcem zapovedal: »Brata svojega ne sovraži v srcu svojem.« (3. Mojzesova 19:17) Jezus je svojim poslušalcem tudi svetoval: »Ljubite [celo] sovražnike svoje in molite za tiste, ki vas preganjajo: da bodete sinovi Očeta svojega, ki je v nebesih.« (Matevž 5:44, 45) Koliko boljše je, da svoje srce namesto s sovraštvom polnimo z ljubeznijo!

‚Brzdajte ustne svoje‘

Modri kralj je potrebo po nadzorovanju našega jezika poudaril tako: »Kjer je veliko besed, ni brez greha, kdor pa brzda ustne svoje, je razumen.« (Pregovori 10:19)

»Bedak rad govori veliko besed.« (Propovednik 10:14) Njegova usta »bruhajo neumnost«. (Pregovori 15:2) S tem ne pravi, da je vsak zgovoren človek nespameten. Toda po posamezniku, ki govori preveč, se lahko zelo hitro širi škodljivo opravljanje oziroma govorice! Nespametno govorjenje je lahko pogosto krivo za uničen sloves, čustvene rane, napete odnose in celo fizično škodo. »Kjer je veliko besed, ne manjka greha.« (Pregovori 10:19, SSP) Poleg tega je mučno biti ob človeku, ki ima o vsaki stvari kaj povedati. Naj naših besed ne bo v obilici.

Posameznik, ki brzda svoja usta, se s tem ne samo ogiba laži, temveč tudi ravna preudarno. Preden govori, premisli. Motivira ga ljubezen do Jehovovih poti in iskrena želja, da bi pomagal sočloveku, zato pazi na to, kako bodo njegove besede vplivale na druge. Govori ljubeče in prijazno. Poglobljeno razmišlja o tem, kako bi stvari povedal prijetno in bi to pomagalo. Njegove besede so kakor »zlata jabolka v srebrnih pletenicah«, vedno izbrane in plemenite. (Pregovori 25:11)

‚Pastirujte mnogim‘

»Pravičnega jezik je kakor srebro izbrano,« nadaljuje Salomon, »srce brezbožnih pa je malo prida.« (Pregovori 10:20) Pravični govorijo stvari, ki so čiste, kakor izbrano, prečiščeno srebro, brez nečistoč. To za Jehovove služabnike vsekakor drži, ker drugim delijo življenje rešujoče spoznanje iz Božje Besede. Njihov Veliki poučevalec, Bog Jehova, jih uči in jim ‚daje izurjen jezik, da [bi, NW] znali o pravem času izreči besedo trudnemu‘. (Izaija 30:20; 50:4) Njihov jezik je zares kakor izbrano srebro, ker govorijo biblijsko resnico. Kako neskončno bolj dragocene so za odkritosrčne ljudi njihove besede, kakor pa namere hudobnega! Goreče pripovedujmo o Božjem kraljestvu in Božjih čudovitih delih.

Pravični je blagoslov za tiste okrog sebe. »Ustnice pravičnega sitijo [pastirjujejo, NW] mnoge,« nadaljuje Salomon, »neumni pa mrjo, ker jim nedostaje uma.« (Pregovori 10:21)

Kako »ustnice pravičnega pastirjujejo mnoge«? Tukaj rabljena hebrejska beseda sporoča zamisel o »pastirjevanju«. (Pregovori 10:21, podčrtna opomba v NW) Vsebuje misel o vodenju in hranjenju, nekako tako, kot je staroveški pastir skrbel za svoje ovce. (1. Samuelova 16:11; Psalm 23:1–3; Visoka pesem 1:7) Pravična oseba druge vodi na pot pravičnosti, s svojim govorjenjem hrani te, ki jo poslušajo. Zaradi tega živijo srečnejše, bolj zadovoljujoče življenje in bodo morda celo prejeli večno življenje.

Kako pa je z nespametnim? Manjka mu srca, zato nima dobrega motiva oziroma ga ne skrbijo posledice njegovega ravnanja. Takšen dela, kar hoče, ne meneč se za posledice. Zato trpi kazni za svoja dejanja. Medtem ko človek, ki mu manjka srca, ne more niti sebe obdržati pri življenju, pa pravični pomaga drugim, da živijo.

Ogibajte se razuzdanosti

Posameznikova osebnost se pogosto odkriva po tem, kaj ima rad in česa ne mara. Izraelov kralj glede tega dejstva pravi: »Igrača bedaku je storiti sramotnost [razuzdanost, NW], razumnemu možu pa kaj pametnega.« (Pregovori 10:23)

Razuzdanost je po mnenju nekaterih kakor igra oziroma šport in se vanjo spuščajo samo za »šalo«. Takšni ljudje Boga ne spoštujejo kot nekoga, ki mu morajo vsi dajati odgovor, in nočejo videti, da je njihovo ravnanje napačno. (Rimljanom 14:12) Začnejo tako izkrivljeno razglabljati, da celo domnevajo, da Bog ne vidi njihovega prestopka. S svojimi deli pravzaprav pravijo: »Ni Boga.« (Psalm 14:1–3; Izaija 29:15, 16) Kako neumno!

Preudaren človek pa se na drugi strani zaveda, da razuzdanost ni samo igra. Vé, da ta Bogu ni všeč in si lahko zaradi nje uniči odnos z njim. Takšno vedenje je neumno, ker ljudi oropa samospoštovanja, razdira zakonske zveze, škoduje umu in telesu ter vodi v izgubo duhovnosti. Modri smo, če se ogibamo razuzdanosti in negujemo ljubezen do modrosti kot do kake srčno ljubljene sestre. (Pregovori 7:4)

Gradite na pravem temelju

Salomon je vrednost tega, da si človek gradi življenje na pravem temelju, poudaril z naslednjimi besedami: »Česar se boji brezbožnik, se mu zgodi, česar pa želé pravični, dá jim Bog. Kadar pridere nevihta, ne obstane brezbožnik, pravičnik pa ima podstavo večno.« (Pregovori 10:24, 25)

Hudobni lahko drugim povzroči veliko strahu. Na koncu pa nanj pride to, česar se boji. Ker nima temelja v načelih pravičnosti, je kakor nestabilna zgradba, ki se v siloviti nevihti zruši. Pod pritiskom podleže. Na drugi strani pa je pravični kakor človek, ki ravna v skladu z Jezusovimi besedami. Je ‚moder mož, ki sezida svojo hišo na skalo‘. »In,« pravi Jezus, »usula se je ploha in pridrle so reke in zapihali so vetrovi in se zagnali v tisto hišo, a ni padla, kajti postavljena je bila na skalo.« (Matevž 7:24, 25) Takšen človek je stabilen: njegovo razmišljanje in dejanja trdno temeljijo na Božjih načelih.

Preden naprej piše o razlikah med hudobnim in pravičnim, modri kralj predstavi kratko, a pomembno opozorilo. Pravi: »Kakor ocet zobém in kakor dim očém, tako je lenuh njim, ki ga pošiljajo na delo.« (Pregovori 10:26) Kis je neprijeten za zobe. Njegova acetatna kislina povzroči trpek okus v ustih in lahko pri posamezniku povzroči občutljivost zob. Od dima nas v očeh pika in peče. Kdor torej najame lenega človeka ali ga uporabi za svojega zastopnika, si zagotovi slabo voljo in bo trpel škodo.

‚Jehovov pot je trdnjava‘

Izraelov kralj nadaljuje: »Strah GOSPODOV pridaje dni, brezbožnih leta pa se krajšajo. Čakanje pravičnih bode veselje, krivičnih pričakovanje pa izgine.« (Pregovori 10:27, 28)

Pravičnega vodi Božji strah in si s svojimi mislimi, besedami in dejanji prizadeva ugajati Jehovu. Bog skrbi zanj in spolnjuje njegova upravičena pričakovanja. Hudobni pa živi brezbožno. Kdaj pa kdaj je videti, da se mu izpolnijo njegovi upi, a le začasno, ker mu njegove dni pogosto skrajša nasilje ali bolezni zaradi njegovega življenjskega sloga. Ob dnevu smrti se mu razblinijo vsi upi. (Pregovori 11:7)

»Trdnjava popolnemu je pot GOSPODOV,« pravi Salomon, »poguba pa njim, ki delajo krivico.« (Pregovori 10:29) Jehovova pot se tu ne nanaša na življenjsko pot, po kateri naj bi hodili, temveč na Božje ravnanje s človeštvom. »On je Skala, njegovo delo je popolno,« je dejal Mojzes, »ker vse poti njegove so pravica.« (5. Mojzesova 32:4) Božje pravično ravnanje pomeni varnost pravičnim in propad hudobnim.

Za kakšno trdnjavo se Jehova izkazuje svojemu ljudstvu! »Pravični nikdar ne omahne, krivičniki pa ne bodo prebivali v deželi. Usta pravičnega dajo obilo modrosti iz sebe, jezik spačenosti pa bo iztrebljen. Ustne pravičnega poznajo, kaj je prijetno, a usta brezbožnikov polna so spačenosti.« (Pregovori 10:30–32)

Pravični vsekakor uspevajo in so blagoslovljeni, ker hodijo po ravni poti. Resnično, »blagoslov Jehovov je ta, ki bogati, in On k njemu ne pridaja nobene bolečine«. (Pregovori 10:22, NW) Vedno torej pazimo, da ravnamo v soglasju z Božjimi načeli. Tudi nadzorujmo svoja usta in svoj jezik rabimo za to, da hranimo druge z življenje rešujočo resnico Božje Besede ter jih vodimo na pot pravičnosti.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 26]

Jezik je lahko kakor ‚izbrano srebro‘