‚Šator poštenih bode cvel‘

V HARMAGEDONSKEM viharju, v katerem bo uničena Satanova hudobna stvarnost, bo ‚hiša brezbožnih pokončana‘. Kaj pa se bo zgodilo s ‚šatorom poštenih‘? Ta bo v Božjem novem svetu »cvel«. (Pregovori 14:11)

Dokler pa ‚brezbožni ne bodo iztrebljeni iz dežele in nezvesti izpuljeni iz nje‘, morajo brezgrajni živeti med njimi. (Pregovori 2:21, 22) Ali lahko pošteni v teh okoliščinah uspevajo? Biblijska knjiga Pregovori v 14. poglavju od 1. do 11. vrstice pokaže, da lahko že sedaj uživamo nekoliko blaginje in stabilnosti, če dovolimo, da naš govor in dejanja vodi modrost.

Z modrostjo se zida hiša

Salomon, kralj nekdanjega Izraela, je o tem, koliko lahko žena vpliva na blaginjo svoje družine, rekel: »Modra žena zida hišo svojo, neumna pa jo z rokami svojimi podira.« (Pregovori 14:1) Kako žena, ki je modra, zida svojo družino? Modra žena spoštuje Božjo ureditev poglavarstva. (1. Korinčanom 11:3) Nanjo ne vpliva duh neodvisnosti, ki prežema Satanov svet. (Efežanom 2:2) Svojemu možu je podrejena in o njem lepo govori, zato ga drugi še bolj spoštujejo. Modra žena dejavno sodeluje pri duhovnem in praktičnem poučevanju svojih otrok. Marljivo dela v korist svoje družine, zato je za člane družine dom prijeten in udoben kraj. Njeno gospodinjenje zaznamujeta preudarnost in varčnost. Žena, ki je zares modra, prispeva k blaginji in stabilnosti svoje družine.

Neumna žena pa ne spoštuje Božje ureditve poglavarstva. Ne okleva grdo govoriti o svojem možu. Ker ni gospodarna, zapravlja težko pridobljena sredstva svoje družine. Prav tako zapravlja čas. Zato njen dom ni urejen, otroci pa so telesno in duhovno prikrajšani. Da, neumna žena podira svojo družino.

Od česa pa je odvisno, ali je kdo moder ali neumen? V Pregovorih 14:2, SSP, piše: »Kdor hodi pošteno, se boji GOSPODA, kdor izkrivlja svoje poti, ga zaničuje.« Pošteni se pravega Boga boji in ‚strah GOSPODOV je začetek modrosti‘. (Psalm 111:10) Človek, ki je zares moder, ve, da se mora ‚bati Boga in izpolnjevati njegove zapovedi‘. (Propovednik 12:13) Nasprotno pa neumni hodi po poti, ki ni v skladu z Božjimi merili za poštenost. Njegove poti so izkrivljene. Takšen človek prezira Boga in v srcu pravi: »Ni Boga.« (Psalm 14:1)

Ko ustnice vodi modrost

Kaj se lahko reče o govorjenju človeka, ki se Jehova boji, in tistega, ki Ga prezira? »V bedakovih ustih je bahaška šiba,« je rekel kralj, »modre pa varujejo njihove ustnice.« (Pregovori 14:3, SSP) Neumen človek nima modrosti od zgoraj, zato si ne prizadeva za mir, niti ni razumen. Njegove korake vodi modrost, ki je zemeljska, živalska, demonska. Govori v prepirljivem in arogantnem tonu. Zaradi bahavosti svojih ust povzroča sebi in drugim veliko težav. (Jakob 3:13–18)

Modrega človeka pa njegove ustnice varujejo oziroma ščitijo, zato je lahko zadovoljen in srečen. Kako je to mogoče? V Svetem pismu piše: »Nekateri blebeta kakor meč, ki prebada, modrih jezik pa je kakor zdravilo.« (Pregovori 12:18) Moder človek ne govori nepremišljeno ali sarkastično. V srcu razmisli, kako bo komu odgovoril. (Pregovori 15:28) S svojim dobro premišljenim govorjenjem deluje zdravilno – krepi potrte duše in jih poživlja. Drugih ne vznemirja, temveč prispeva k miru in spokojnosti.

Ko modrost vodi človekova prizadevanja

Salomon je zatem navedel zanimiv pregovor, ki se, kot se zdi, ukvarja s tem, da moramo, preden se česa lotimo, pretehtati dobre in slabe strani tega početja. Rekel je: »Kjer ni volov, so prazne jasli, obilost pridelkov pa je po volovi moči.« (Pregovori 14:4)

V nekem priročniku je glede pomena tega pregovora zapisano: »Prazne jasli pomenijo, da ni volov [živine], ki bi jih bilo treba hraniti, zato se ni treba ubadati s čiščenjem in skrbjo za živali, pa tudi stroški so manjši. Toda to ‚dobro stran‘ zasenči to, kar je nakazano v vrstici 4b: brez volov bo žetev majhna.« Poljedelec se mora modro odločiti.

Mar načelo tega pregovora ne velja tudi takrat, ko razmišljamo o tem, da bi zamenjali službo, ko izbiramo stanovanje, kupujemo avtomobil, hišnega ljubljenčka in podobno? Moder človek bo glede tega pretehtal dobre in slabe strani ter presodil, ali je to zares vredno truda in stroškov.

Ko je priča modra

»Priča zvesta ne laže,« nadaljuje Salomon, »kriva priča pa govori laži.« (Pregovori 14:5) Laži krive priče lahko vsekakor prinesejo veliko slabega. Zaradi krivega pričevanja dveh ničvrednežev so Nabota Jezreelčana kamenjali do smrti. (1. kraljev 21:7–13) In ali niso krive priče govorile tudi proti Jezusu, kar je navsezadnje privedlo do tega, da so ga usmrtili? (Matej 26:59–61) Krive priče so govorile tudi proti Štefanu – prvemu Jezusovemu učencu, ki so ga ubili zaradi njegove vere. (Apostolska dela 6:10, 11)

Človek, ki govori laži, morda ostane nekaj časa nerazkrit, toda pomislimo, kaj ga čaka v prihodnosti. V Bibliji piše, da Jehova sovraži ‚krivo pričo, ki raznaša laži‘. (Pregovori 6:16–19) Takšen človek bo skupaj z drugimi prestopniki, kot so morilci, nečistniki in malikovalci, prejel svoj delež v ognjenem jezeru, v katerem gori žveplo – kar predstavlja drugo smrt. (Razodetje 21:8)

Zvesta priča pod prisego ne govori krivo. Njenega pričevanja ne kvarijo laži. Seveda pa to ne pomeni, da je tistim, ki morda želijo kako škodovati Jehovovemu ljudstvu, dolžna povedati vse. Očaka Abraham in Izak sta nekaterim, ki niso častili Jehova, določena dejstva zamolčala. (1. Mojzesova 12:10–19; 20:1–18; 26:1–10) Rahaba iz Jerihe je kraljeve poslance napotila v napačno smer. (Jozue 2:1–7) Tudi Jezus Kristus ni povedal vsega, ko bi lahko zaradi tega prišlo do nepotrebne škode. (Janez 7:1–10) Rekel je: »Svetega ne dajajte psom.« Zakaj ne? Zato, »da [. . .] se ne obrnejo ter vas raztrgajo«. (Matej 7:6)

Ko je »znanje lahko«

Ali je modrost last vseh ljudi? V Pregovorih 14:6 piše: »Ko zasmehovalec išče modrosti, ni je, razumnemu pa je znanje lahko.« Zasmehovalec oziroma posmehljivec si lahko prizadeva, da bi prišel do modrosti, toda prava modrost se mu izmika. Ker se temu, kar je povezano z Bogom, ošabno posmehuje, ne more priti do nečesa, kar je za modrost bistveno – do točnega spoznanja o pravem Bogu. Ponos in ošabnost mu preprečujeta, da bi se učil o Bogu in si pridobil modrost. (Pregovori 11:2) Zakaj pa se potem sploh ukvarja z iskanjem modrosti? Pregovor nam tega ne pove, toda morda to počne zato, da bi drugi mislili, da je moder.

Razumnemu pa »je znanje lahko«. Razumnost je zmožnost človeka, da doume, razume, »da dojame splošno povezanost med posameznimi stvarmi«. Takšen človek lahko poveže različne vidike neke teme in vidi zadevo v celoti, ne le njenih posameznih delov. Ta pregovor pravi, da je za človeka, ki ima to zmožnost, znanje láhko.

Premislite na primer, kako ste vi osebno spoznali svetopisemsko resnico. Ko ste pričeli preučevati Biblijo, so bili med prvimi resnicami, ki ste jih izvedeli, najverjetneje temeljni nauki o Bogu, njegovih obljubah in njegovem Sinu. Nekaj časa so bile to nepovezane podrobnosti. Toda ko ste naprej preučevali, so se ti koščki pričeli sestavljati in lahko ste jasno videli, kako so različni delčki povezani z Jehovovim celotnim namenom z ljudmi in zemljo. Biblijska resnica je postala logična in povezana. Od takrat naprej ste se lažje učili in si vtisnili v spomin nove podrobnosti, saj ste lahko videli, kam jih uvrstiti v celotno sliko.

Modri kralj je opozoril, pri kom spoznanja ni mogoče najti. »Umakni se izpred oči bedaku,« je rekel, »ker ne začuješ pri njem pametne besede.« (Pregovori 14:7) Bedak nima pravega spoznanja. Iz njegovih ust ga ne moremo pričakovati. Zato se nam svetuje, da se od takega človeka oddaljimo, in modro je, da se z njim ne družimo. Vsak, »kdor se druži z norci, bo propadel«. (Pregovori 13:20, SSP)

»Modrost razumnega je paziti na svojo pot,« je nadaljeval Salomon, »bedakov neumnost pa je prevara.« (Pregovori 14:8) Moder človek premisli o tem, kako bo ravnal. Upošteva različne možnosti, ki so mu na voljo, in razmišlja, kam bi ga lahko vsaka od njih privedla. Svojo pot izbira modro. Kaj pa bedak? On se odloči za pot, ki je neumna, saj je prepričan, da dobro ve, kaj počne, in da se je odločil najbolje. Tako ga lastna neumnost vara.

Ko modrost vodi medsebojne odnose

Tisti, ki ga vodi modrost, je z drugimi v miru. »Neumni se smejejo krivdi,« je pripomnil izraelski kralj, »odkritosrčni [pošteni, NW] pa so si dobrohotni.« (Pregovori 14:9) Občutek krivde oziroma obžalovanje je nekaj, čemur se neumni posmehuje. S svojimi domačimi in drugimi ima poškodovane odnose, ker je »preveč ošaben, da bi se opravičil« in se potrudil za mir. (The New English Bible) Pošten človek pa je pripravljen tolerirati pomanjkljivosti drugih. Kadar se zmoti, se je voljan opravičiti in stvari popraviti. Ker si prizadeva za mir, je z drugimi v dobrih in stabilnih odnosih. (Hebrejcem 12:14)

Salomon je zatem opozoril na dejavnik, ki pri medsebojnih odnosih predstavlja oviro. Rekel je: »Srce pozna grenkobo svoje duše, tujec ne more prodreti v njegovo veselje.« (Pregovori 14:10, SSP) Ali lahko drugim vedno izrazimo svoja najgloblja čustva – najsibo žalost ali veselje – in jim točno povemo, kaj doživljamo? In ali lahko kateri človek vedno popolnoma razume, kaj čuti nekdo drug? Odgovor na obe vprašanji je: Ne.

Premislimo na primer o tem, kaj doživlja človek, ki ga obhajajo samomorilne misli. Takšen človek družinskemu članu ali prijatelju pogosto ne more jasno povedati, kaj pravzaprav čuti. Pa tudi drugi ne morejo vselej razpoznati znakov takšnih občutkov pri svojih bližnjih. Kadar teh znakov ne vidimo in zato tudi ne moremo pomagati, se nam ni treba čutiti krive. Ta pregovor nas prav tako pouči, da se je sicer tolažilno obrniti k sočutnemu prijatelju po čustveno podporo, vendar pa smo ljudje glede tega, koliko lahko drugega potolažimo, omejeni. Pri spoprijemanju z nekaterimi težavami se moramo morda zanašati samo na Jehova.

‚Dragocenosti in bogastvo so v hiši njegovi‘

»Brezbožnih hiša se pokonča,« je dejal izraelski kralj, »šator poštenih pa bode cvel.« (Pregovori 14:11) V tej stvarnosti morda hudobni uspeva in živi v lepi hiši. Toda koliko mu bo to koristilo, ko njega samega ne bo več? (Psalm 37:10) Nasprotno pa je lahko prebivališče poštenega precej skromno. Toda, kot pravi Psalm 112:3, so ‚v njegovi hiši obilost [dragocenosti, NW] in bogastvo‘. Kaj pa je to?

Kadar naše besede in dejanja vodi modrost, imamo »bogastvo in čast«, ki modrost spremljata. (Pregovori 8:18) K njima spadajo miroljuben odnos z Bogom in našimi bližnjimi, zdravje, sreča in določena mera stabilnosti. Prav zares, »šator poštenih« lahko uspeva že sedaj.

[Slika na strani 27]

Modra žena zida svojo hišo

[Slika na strani 28]

‚Modrih jezik je kakor zdravilo‘