‚Pametni premišljuje o svojih korakih‘

PAMETEN človek je praktičen in bistroumen, razsoden, preudaren, sprevideven in moder, zmožen dobro presojati in jasno dojemati. Ni zahrbten niti spletkarski. »Razumni dela vse premišljeno,« piše v Pregovorih 13:16. Da, razumnost oziroma pamet je zelo zaželena.

Kako jo lahko kažemo v vsakdanjem življenju? Kako jo odsevajo naše odločitve, naše ravnanje z drugimi in to, kako se odzivamo na različne razmere? Kako so razumni nagrajeni? Kaj hudega jim je prihranjeno? Na ta vprašanja daje praktične odgovore Salomon, kralj staroveškega Izraela, in jih lahko preberemo v Pregovorih 14:12–25.a

Modro se odločajmo

Za to, da bi se modro odločali in bili v življenju uspešni, je nedvomno treba znati razločevati med pravilnim in napačnim. Vendar nas Biblija opozarja: »Marsikatera pot se zdi človeku prava, njen konec pa so poti smrti.« (Pregovori 14:12, SSP) Naučiti se torej moramo razločevati med tem, kar je zares pravilno, in tem, kar se samo zdi takšno. Izraz »poti smrti« nakazuje, da je takšnih varljivih poti več. Razmislimo o nekaterih, ki naj bi se jih varovali in ogibali.

V svetu se na bogate in slavne posameznike običajno gleda kot na ljudi, ki so vredni spoštovanja in občudovanja. Morda se zaradi njihovega uspeha na družbenem in finančnem področju zdi, da je njihov način ravnanja pravi. Toda kako mnogi od njih pridejo do bogastva ali slave? Ali jim to vselej uspe na pošten in moralen način? Potem so tu še posamezniki, ki kažejo občudovanja vredno gorečnost za svoje versko prepričanje. Vendar ali je njihova iskrenost zares dokaz za to, da je tisto, kar verjamejo, prav? (Rimljanom 10:2, 3)

Neka pot pa se nam lahko zdi prava tudi zato, ker sami sebe varamo. Če se odločamo po tem, kar mi mislimo, da je prav, se dejansko zanašamo na svoje srce, ki je varljiv vodnik. (Jeremija 17:9) Nešolana in neizurjena vest nas lahko zavede v mišljenje, da je pravilna napačna pot. Kaj nam bo torej pomagalo, da se bomo prav odločali?

Če želimo imeti ‚izšolano zmožnost zaznavanja, da bomo lahko razlikovali med pravilnim in napačnim‘, je nujno, da marljivo osebno preučujemo globlje resnice iz Božje Besede. Poleg tega moramo to zmožnost šolati »z rabo«, torej tako, da biblijska načela udejanjamo. (Hebrejcem 5:14) Paziti moramo, da ne bi zaradi poti, ki se samo zdi prava, skrenili od ‚poti, ki vodi v življenje‘. (Matej 7:13, 14)

Ko »žaluje srce«

Ali smo lahko veseli, če v sebi nimamo miru? Ali smeh in zabava ublažita globoko skrito bolečino? Ali je pametno odganjati potrtost z alkoholom, zlorabo drog ali s promiskuitetnim življenjem? Odgovor je: Ne. »V smehu [lahko, NW] žaluje srce,« pravi modri kralj. (Pregovori 14:13a)

Smeh morda zakrije bolečino, vendar je ne odpravi. »Vse ima svoj določeni čas,« pravi Biblija. In res, je »čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja«. (Propovednik 3:1, 4) Kadar potrtost traja dlje časa, moramo proti njej odločno ukrepati, če je treba, tudi poiskati ‚razumno vodstvo‘. (Pregovori 24:6)b Smeh in zabava imata svojo vrednost, vendar je njuna dejanska korist majhna. Salomon opozarja pred neprimernimi oblikami zabave in pretiravanjem z razvedrilom, ko pravi: »Konec veselja je žalost.« (Pregovori 14:13b)

S čim je zadovoljen neveren in s čim dober človek?

»Človek z nevernim srcem bo zadovoljen z rezultati svojih poti,« je nadaljeval izraelski kralj, »dobri človek pa z rezultati svojega ravnanja.« (Pregovori 14:14, NW) S kakšnimi rezultati svojega ravnanja je zadovoljen neverni in s kakšnimi dobri človek?

Neverni človek se ne ukvarja s tem, da bo dajal odgovor Bogu. Zato mu to, da bi delal, kar je prav v Jehovovih očeh, nič ne pomeni. (1. Petrovo 4:3–5) Zadovoljen je s tem, kar mu prinaša pridobitniški način življenja. (Psalm 144:11–15a, NW) Dober človek pa ima v srcu duhovne vrednote. Pri vsem, kar počne, ravna po Božjih pravičnih merilih. Zadovoljen je s svojimi rezultati, saj je njegov Bog Jehova, služenje Najvišjemu pa ga neizmerno radosti. (Psalm 144:15b)

Ne ‚verjemimo vsaki besedi‘

Salomon primerja ravnanje neizkušenega človeka z ravnanjem razumnega takole: »Neizkušeni verjame vsaki besedi, pametni pa premišljuje o svojih korakih.« (Pregovori 14:15, NW) Pameten človek ni lahkoveren. Ne verjame vsemu, kar sliši, niti ne dovoli, da bi drugi razmišljali namesto njega, temveč o svojih korakih modro premišljuje. Ker zbere vsa razpoložljiva dejstva, dela premišljeno.

Preglejmo denimo vprašanje »Ali Bog obstaja?«. Neizkušeni se nagiba k temu, da kar sprejme priljubljeno mnenje oziroma mnenje pomembnih ljudi. Pametni pa si vzame čas in preišče dejstva. Premišlja o svetopisemskih stavkih, kot sta Pismo Rimljanom 1:20 in Pismo Hebrejcem 3:4. Glede duhovnih reči ni takšen, da bi kar sprejel to, kar rečejo verski voditelji. Ne, ‚navdihnjene izreke preverja, da ugotovi, ali izvirajo od Boga‘. (1. Janezovo 4:1)

Kako zelo modro je upoštevati nasvet, naj ne ‚verjamemo vsaki besedi‘! To si morajo še posebej vzeti k srcu tisti, ki jim je v krščanski občini zaupana odgovornost, da svetujejo drugim. Svetovalec mora imeti celotno sliko o tem, kaj se je zgodilo. Dobro mora poslušati ter zbrati dejstva z vseh strani, da ne bi svetoval nerazumno ali pristransko. (Pregovori 18:13; 29:20)

‚Premišljenega človeka sovražijo‘

Izraelski kralj opozarja na nadaljnjo razliko med modrim in neumnim človekom, ko pravi: »Modri se boji in se ogiblje hudega, bedak pa se lahko raztogoti in je predrzen [zaupa vase, SSP]. Mož nagle jeze napravlja neumnost; in kdor dela spletke [je premišljen človek, NW], njega sovražijo.« (Pregovori 14:16, 17)

Moder človek se boji posledic napačnega ravnanja. Zato je previden in ceni vsak nasvet, ki ga lahko obvaruje slabega. Neumnega pa ni strah. Zaupa vase, zato predrzno zavrača nasvete drugih. Ker se hitro razjezi, ravna neumno. Zakaj pa bi lahko premišljenega človeka drugi sovražili?

V izvirnem jeziku ima izraz, ki se prevaja s »premišljenost« oziroma »sposobnost razmišljanja«, dva pomena. V pozitivnem pomenu lahko označuje sprevidevnost oziroma bistroumnost. (Pregovori 1:4; 2:11; oboje NW; 3:21) V negativnem pa se lahko nanaša na hudobne zamisli oziroma zlobno razmišljanje. (Psalm 37:7; Pregovori 12:2; 24:8)

Če se izraz »premišljen človek« nanaša na zlobnega spletkarja, ni težko razumeti, zakaj je osovražen. Ali pa ni tudi res, da lahko ljudje, ki jim primanjkuje sprevidevnosti, sovražijo nekoga, ki to lastnost ima? Tiste denimo, ki uporabljajo svojo pamet in se odločijo, da ‚ne bodo del sveta‘, ta svet sovraži. (Janez 15:19) Mlade kristjane, ki uporabljajo svojo sposobnost razmišljanja, in se uprejo škodljivemu pritisku vrstnikov, ker se nočejo vplesti v neprimerno vedenje, zasmehujejo. Dejstvo je, da ta svet, ki leži v oblasti Satana Hudiča, sovraži prave častilce. (1. Janezovo 5:19)

»Hudobni se bodo klanjali«

Pametni se od neizkušenih razlikujejo še drugače. »Tepci [Neizkušeni, NW] podedujejo [dobijo v delež, SSP] neumnost, razumni pa si pleto venec znanja.« (Pregovori 14:18) Neizkušen človek se zaradi pomanjkanja sprevidevnosti neumno odloča. To ga potem v življenju spremlja. Pametnega človeka pa krasi spoznanje, podobno kakor kralja krona.

»Hudobni se klanjajo [se bodo klanjali, NW] pred dobrimi,« pravi modri kralj, »in brezbožni pri pravičnika vratih.« (Pregovori 14:19) Če povemo drugače, na koncu bodo dobri ljudje zmagovalci, hudobni pa poraženci. Upoštevajmo denimo številčno rast današnjega Božjega ljudstva in njegov mnogo bolj kakovosten način življenja. Ko bodo nasprotniki videli te blagoslove, ki jih Jehova podeljuje svojim služabnikom, se bodo nekateri prisiljeni ‚pokloniti‘ Jehovovi figurativni nebeški ženi, ki jo zastopa z duhom maziljeni ostanek na zemlji. Ti nasprotniki bodo najkasneje v harmagedonu morali priznati, da je zemeljski del Božje organizacije resnično zastopnik nebeškega dela. (Izaija 60:1, 14; Galačanom 6:16; Razodetje 16:14, 16)

‚Delimo milost ubogim‘

Salomon se dotakne človeške narave, ko reče: »Ubogega sovraži tudi bližnjik njegov, bogatina prijateljev pa je mnogo.« (Pregovori 14:20) Kako zelo to velja za nepopolne ljudi! Ker se nagibajo k sebičnosti, raje dajejo prednost bogatemu pred revnim. Vendar naj ima bogati še toliko prijateljev, so ti tako minljivi kakor njegovo bogastvo. Ali naj se torej ne bi ogibali tega, da bi si pridobivali prijatelje z denarjem ali laskanjem?

Kaj pa, če s pošteno samopreiskavo odkrijemo, da dajemo prednost bogatim, na tiste, ki so revni, pa gledamo zviška? Zavedati se moramo, da Biblija takšno pristranskost obsoja. Pravi namreč: »Kdor zaničuje bližnjega svojega, greši, kdor pa milost deli ubogim, o blagor mu!« (Pregovori 14:21)

Tistim, ki so v težavnih razmerah, bi morali pokazati, da nam je mar zanje. (Jakob 1:27) Kako lahko to storimo? Tako da jim pomagamo s ‚sredstvi tega sveta, ki so potrebna za preživljanje‘, morda z denarjem, hrano, streho nad glavo, oblačili in osebno pozornostjo. (1. Janezovo 3:17) Kdor je do takšnih usmiljen, je srečen, saj »dajati osrečuje bolj kakor prejemati«. (Apostolska dela 20:35)

Kako jim gre?

Načelo »Kar namreč človek seje, to bo tudi žel« velja za oba, za pametnega in neumnega. (Galačanom 6:7) Prvi dela dobro, drugi pa snuje zlo. »Mar ne blodijo, kateri kujejo zlo?« sprašuje modri kralj. Odgovor je: Da, blodijo. »Kateri kujejo srečo [dobro, AC], pa uživajo dobroto in zvestobo.« (Pregovori 14:22, SSP) Tisti, ki delajo dobro, uživajo naklonjenost drugih ter Božjo srčno dobrotljivost.

Salomon zatem poveže uspeh z marljivim delom, neuspeh pa z veliko govorjenja in malo dejanji, ko pravi: »V vsakem trudu je dobiček, klepetanje pa donaša le uboštvo.« (Pregovori 14:23) To načelo zagotovo velja za naša prizadevanja v duhovnem pogledu. Ko v krščanski službi marljivo delamo, smo nagrajeni s tem, da mnoge seznanimo z resnico iz Božje Besede, ki jim lahko reši življenje. Če zvesto izpolnimo vsako teokratično nalogo, ki jo prejmemo, bomo radostni in zadovoljni.

»Venec [Krona, NW] modrih je njih bogastvo; neumnost bedakov ostane neumnost,« piše v Pregovorih 14:24. To bi lahko pomenilo, da je bogastvo, za katero si modri prizadevajo, modrost, in ta je njihova krona oziroma okras. Neumni pa po drugi strani prejmejo samo neumnost. Glede na neki priročnik bi lahko ta pregovor tudi nakazoval, da je »bogastvo okras tistih, ki z njim modro ravnajo [. . .], [medtem ko] imajo neumni samo svojo neumnost«. Kakor koli že, modremu gre bolje kakor neumnemu.

»Poštena priča rešuje življenja,« pravi izraelski kralj, »kriva izreka laži.« (Pregovori 14:25, SSP) Čeprav to nedvomno velja v sodnih zadevah, pa razmislimo, kako se te besede nanašajo na našo krščansko službo. Pri oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev pričamo za resnico iz Božje Besede. Zaradi tega pričevanja se ljudje pravega srca osvobodijo krive vere in si rešijo življenje. Če vedno pazimo nase in na svoje poučevanje, bomo rešili sebe in tiste, ki nas poslušajo. (1. Timoteju 4:16) Medtem ko to vztrajno delamo, pa pazimo, da nas bo pamet vodila v vseh vidikih življenja.

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 18]

Če želimo razločevati med pravilnim in napačnim, je nujno, da marljivo preučujemo globlje resnice

[Slika na strani 18]

Ali pridobitniško življenje res prinaša pravo zadovoljstvo?