Naj vam bo osebno preučevanje Božje Besede v veselje

»Premišljal bom [Poglobljeno bom premišljeval, NW] vsaktero delo tvoje in o dejanjih tvojih bom razmišljal.« (PSALM 77:12)

1., 2. a) Zakaj si moramo za poglobljeno premišljevanje določiti čas? b) Kaj pomeni poglobljeno premišljevati?

KOT učencem Jezusa Kristusa, bi nam moral biti zelo pomemben naš odnos z Bogom in razlogi, zaradi katerih Mu služimo. Danes pa večina živi v taki naglici, da si ne vzame nič časa za poglobljeno premišljevanje. Povsem jih je potegnilo v vrvež pridobitništva, potrošništva in nespametnega tekanja za užitki. Kako se lahko ognemo takšnemu pehanju za praznimi rečmi? Prav kakor namenimo nekaj časa vsak dan za pomembne dejavnosti, kot sta hranjenje in spanje, tako si moramo vsak dan vzeti čas za poglobljeno premišljevanje o Jehovovih dejavnostih in ravnanju. (5. Mojzesova 8:3; Matevž 4:4)

² Ali si kdaj vzamete čas za poglobljeno premišljevanje? Kaj pomeni poglobljeno premišljevati? To pomeni osrediniti misli na kaj: razmišljati o nečem, še posebej tiho, zbrano in globoko. Kaj to pomeni za nas?

 3. S čim je duhovni napredek neposredno povezan?

³ Spomnili naj bi se denimo na to, kar je apostol Pavel pisal svojemu soslužabniku Timoteju: »Dokler ne pridem, skrbi za branje, za opominjanje in poučevanje. [. . .] Za te stvari se trudi, ves bodi v tem [O teh rečeh premišljuj, povsem se jim posveti, NW]. Tako bodo vsi opazili tvoj napredek.« Da, pričakoval se je napredek, in Pavlove besede kažejo, da sta premišljevanje o duhovnih rečeh in napredek neposredno povezana. To velja še danes. Da bi okusili zadovoljstvo, ki ga prinaša duhovni napredek, moramo še naprej ‚premišljevati‘ o rečeh, povezanih z Božjo Besedo, in ‚se jim povsem posvetiti‘. (1. Timoteju 4:13–15, SSP)

 4. Katere priprave lahko s pridom uporabiš za to, da bi redno premišljeval o Jehovovi Besedi?

⁴ To, kdaj je zate najustrezneje poglobljeno premišljevati, je odvisno od tebe in od navad tvoje družine. Mnogi premišljujejo o biblijskem stavku zgodaj zjutraj, ko berejo brošuro Dnevno pregledovanje Svetega pisma. Pravzaprav kakih 20.000 prostovoljcev v betelskih domovih po vsem svetu prične dan s 15-minutnim pregledovanjem biblijskega stavka, ki je namenjen za ta dan. Medtem ko v betelski družini vsako jutro na glas komentirajo samo nekateri, drugi takrat o slišanem in prebranem premišljujejo. Drugi Priče premišljujejo o Jehovovi Besedi na poti v službo. Poslušajo avdiokasete, ki jih je mogoče dobiti v nekaterih jezikih. Na njih so posnete Biblija ter reviji Stražni stolp in Prebudite se!. Mnoge gospodinje jih poslušajo med opravljanjem hišnih del. Dejansko posnemajo psalmista Asafa, ki je zapisal: »S hvalo bom spominjal dejanj GOSPODOVIH, da, spominjal se bom vseh čudes tvojih od starodavnosti. In premišljal bom [poglobljeno bom premišljeval, NW] vsaktero delo tvoje in o dejanjih tvojih bom razmišljal.« (Psalm 77:11, 12)

Pravo stališče prinaša pozitivne rezultate

 5. Zakaj bi nam osebno preučevanje moralo biti pomembno?

⁵ V današnji dobi televizije, video naprav in računalnikov je branje precej, če ne že kar škodljivo nazadovalo. To pa nikakor ne bi smelo veljati za Jehovove priče. Navsezadnje je branje Biblije kakor rešilna vrv, ki nas povezuje z Jehovom. Pred več tisoč leti je Jozue nasledil Mojzesa kot izraelski voditelj. Da bi ga Jehova blagoslovil, je moral sam zase brati Božjo Besedo. (Jozue 1:8; Psalm 1:1, 2) To je potrebno še danes. Toda nekaterim zaradi nižje izobrazbe branje morda dela težave oziroma jih utruja. Kaj nam torej lahko pomaga, da bi si Božjo Besedo želeli brati in preučevati? Odgovor lahko najdemo v besedah kralja Salomona, zapisanih v Pregovorih 2:1–6. Prosimo, odprite svojo Biblijo in preberite te vrstice. Zatem jih bomo skupaj pregledali.

 6. Kako naj bi gledali na Božje spoznanje?

⁶ Na začetku najdemo naslednjo spodbudo: »Sin moj, ako sprejmeš besede moje in pri sebi shraniš zapovedi moje, tako da nagneš uho svoje k modrosti in srce obrneš k razumnosti [sprevidevnosti, NW].« (Pregovori 2:1, 2) Kaj izvemo iz teh besed? Da je vsak od nas odgovoren zase. Bodimo pozorni na pogoj »ako sprejmeš besede moje«. To je velik »ako«, saj se večina ljudi niti malo ne zanima za Božjo Besedo. Da bi nas preučevanje Božje Besede veselilo, moramo biti pripravljeni Jehovove besede sprejeti in z njimi ravnati kakor z zakladom, ki ga nočemo izgubiti. Nikoli ne bi smeli dovoliti, da bi nas vsakodnevna opravila tako zaposlila oziroma odvrnila našo pozornost, da bi nam Božja Beseda postala nepomembna ali bi o njej celo pričeli dvomiti. (Rimljanom 3:3, 4)

 7. Zakaj naj bi bili na krščanskih shodih navzoči, kadar je to le mogoče, in na njih pozorno poslušali?

⁷ Ali zares ‚nagibamo uho‘ in pazljivo poslušamo, ko se na naših krščanskih shodih razlaga Božjo Besedo? (Efežanom 4:20, 21) Ali svoje ‚srce obračamo‘ k sprevidevnosti? Morda govornik ni najbolj izkušen, toda ko govori iz Božje Besede, si zasluži vso našo pozornost. Seveda pa, če želimo poslušati Jehovovo modrost, moramo biti na krščanskih shodih navzoči, in to kadar je le mogoče. (Pregovori 18:1) Samo zamislite si, kako je moral biti razočaran nekdo, ki ni prišel na shod v gornjo sobo v Jeruzalemu ob binkoštih leta 33 n. š.! Naši shodi resda niso tako spektakularni, kot je bil ta, toda na njih razpravljamo o Bibliji, našem temeljnem učbeniku. Če torej na shodu pozorno poslušamo in govornika spremljamo z lastno Biblijo, nam je lahko vsak shod v blagoslov. (Dejanja 2:1–4; Hebrejcem 10:24, 25)

8., 9. a) Kaj od nas terja osebno preučevanje? b) Kako bi vrednost zlata primerjali z razumevanjem spoznanja o Bogu?

⁸ Modri kralj je v nadaljevanju rekel: »Če zakličeš previdnost [razumevanje, NW] in do umnosti [sprevidevnosti, NW] zaženeš svoj glas.« (Pregovori 2:3) Kakšno stališče oziroma duh veje iz teh besed? Nedvomno iskrena želja, da bi razumeli Jehovovo Besedo! Kraljeve besede se nanašajo na pripravljenost nekoga, da preučuje, ker želi dobiti sprevidevnost, dojeti hoče Jehovovo voljo. To pa seveda terja trud, in s tem dospemo do naslednjih Salomonovih besed in ponazoritve. (Efežanom 5:15–17)

⁹ Kralj nadaljuje: »Če je [razumevanje] iščeš kakor srebra in jo zasleduješ kakor skrite zaklade.« (Pregovori 2:4) Ob tem pomislimo na rudarske dosežke ljudi, ki so skozi stoletja iskali tako imenovani dragoceni kovini – srebro in zlato. Mnogi so za zlato ubijali. Drugi so pri poskusih, da bi ga našli, vztrajali vse svoje življenje. Toda kolikšno vrednost ima zlato v resnici? Če bi bili izgubljeni v puščavi in bi umirali od žeje, kaj bi izbrali: palico zlata ali kozarec vode? Pa vendar so zlato, ki ima umetno določeno in spremenljivo vrednost, iskali z izredno vnemo!a Koliko bolj vneto naj bi mi iskali modrost, sprevidevnost in razumevanje Boga in njegove volje! Kakšne pa so koristi takšnega raziskovanja? (Psalm 19:7–10; Pregovori 3:13–18)

10. Kaj lahko dosežemo, če preučujemo Božjo Besedo?

¹⁰ Salomon v nadaljevanju razlaga: »Tedaj boš razumel strah GOSPODOV in dosežeš spoznanje Božje.« (Pregovori 2:5) Kako vznemirljiva misel: mi, grešni ljudje, lahko dosežemo »spoznanje Božje«, spoznanje Jehova, Suverenega gospoda vesolja! (Psalm 73:28; Dejanja 4:24; oboje NW) Filozofi in tako imenovani modrijani tega sveta si že stoletja prizadevajo doumeti skrivnosti življenja in vesolja. Ni pa jim še uspelo doseči ‚spoznanja Božjega‘. Zakaj ne? To spoznanje je sicer že tisočletja zapisano v Božji Besedi, Bibliji, vendar ga zavračajo, češ da je preveč preprosto, in ga zato ne sprejmejo niti ne razumejo. (1. Korinčanom 1:18–21)

11. Kako med drugim koristi osebno preučevanje?

¹¹ Salomon pa poudari še eno spodbudno misel: »GOSPOD daje modrost, iz njegovih ust prihaja spoznanje in razumnost [sprevidevnost, NW].« (Pregovori 2:6) Jehova voljno in velikodušno daje modrost, spoznanje in sprevidevnost vsakomur, ki jih je pripravljen iskati. Nedvomno imamo vse razloge, da cenimo osebno preučevanje Božje Besede, četudi so za to potrebni trud, disciplina in požrtvovalnost. Vsaj Biblije nam ni treba ročno prepisovati, kakor so to nekdaj delali nekateri, temveč nam je na voljo v natisnjeni obliki! (5. Mojzesova 17:18, 19)

Živimo, kakor je vredno Jehova

12. Iz kakšnega motiva naj bi si prizadevali za Božjim spoznanjem?

¹² Kakšen pa naj bi bil naš motiv za osebno preučevanje? Da bi bili videti boljši od drugih? Da bi pokazali, da vemo več kot drugi? Da bi postali tako rekoč živa biblijska enciklopedija? Ne. Naš cilj je živeti, govoriti in ravnati krščansko ter biti vedno pripravljeni pomagati drugim v osvežujočem Kristusovem duhu. (Matevž 11:28–30) Apostol Pavel je svaril: »Znanje napihuje, a ljubezen pospešuje napredek.« (1. Korinčanom 8:1) Zato bi morali imeti ponižno stališče, kakršnega je imel Mojzes, ko je Jehovu rekel: »Pokaži [mi] pot svojo, da te spoznam in vem, čemu najdem milost v tvojih očeh.« (2. Mojzesova 33:13) Da, po spoznanju bi morali hrepeneti zato, da bi ugajali Bogu, ne pa da bi naredili vtis na ljudi. Želimo biti vredni, ponižni Božji služabniki. Kako pa lahko to dosežemo?

13. Kako lahko nekdo postane vreden Božji služabnik?

¹³ Pavel je Timoteju glede tega, kako naj ugaja Bogu, svetoval: »Potrudi se, da se boš pred Bogom izkazal za preizkušenega, za delavca, ki se mu ni treba sramovati in ki pravilno ravna z besedo resnice.« (2. Timoteju 2:15, SSP) Izraz »pravilno ravna« izhaja iz sestavljenega grškega glagola, ki je prvotno pomenil »ravno rezati«. (Kingdom Interlinear) Po mnenju nekaterih to vzbuja zamisel o krojaču, ki reže blago točno po vzorcu, o poljedelcu, ki reže brazde na polju, in tako naprej. V vsakem primeru mora biti končni rezultat pravilen oziroma točen. Če je torej Timotej hotel biti vreden in priznan Božji služabnik, se je moral ‚potruditi‘, da bi se njegovo poučevanje in vedenje skladala z besedo resnice. (1. Timoteju 4:16, SSP)

14. Kako naj bi osebno preučevanje vplivalo na naše ravnanje in govorjenje?

¹⁴ Pavel je to isto misel poudaril, ko je sokristjane v Kolosih spodbudil, naj ‚živijo, kakor je vredno Gospoda, in bodo njemu v vsem všeč‘, s tem ‚da obrodijo sad v vsakršnem dobrem delu in rastejo v spoznanju Boga‘. (Kološanom 1:10, SSP) Tukaj je Pavel to, da je nekdo vreden Jehova, povezal z ‚rojevanjem sadu v vsakršnem dobrem delu‘ ter z ‚rastjo v spoznanju Boga‘. Če povemo drugače, Jehovu ni pomembno samo to, koliko cenimo spoznanje, temveč tudi, kako natančno upoštevamo Božjo Besedo v našem ravnanju in govorjenju. (Rimljanom 2:21, 22) Če torej želimo Bogu ugajati, mora osebno preučevanje vplivati na naše mišljenje in vedenje.

15. Kako lahko varujemo in nadzorujemo svoj um in misli?

¹⁵ Satan je danes odločen uničiti našo duhovnost, zato si v nas prizadeva razvnemati umski boj. (Rimljanom 7:14–25) Da bi se torej izkazali za vredne našega Boga, Jehova, moramo varovati in nadzorovati naš razum in misli. Naše orožje je »spoznanje Božje«, s katerim lahko »vodimo vsako misel v sužnost pokorščine do Kristusa«. Ko hočemo iz svojega uma pregnati sebične, mesene misli, imamo tako še dodaten razlog, da se posvetimo dnevnemu preučevanju Biblije. (2. Korinčanom 10:5)

Pripomočki za razumevanje

16. Kako nam Jehovov pouk lahko koristi?

¹⁶ Jehovov pouk nam koristi duhovno in telesno. To ni suhoparno, teoretično bogoslovje. Tako beremo: »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi.« (Izaija 48:17) Kako nas Jehova spremlja oziroma vodi, da hodimo po njegovi poti, ki nam je v korist? Najprej s svojo navdihnjeno Besedo, Svetim pismom. To je naš glavni učbenik, na katerega se nenehno obračamo. Zato je dobro, da na krščanskih shodih spremljamo program z odprto Biblijo. Koristi takšnega ravnanja so vidne iz pripovedi o etiopskem evnuhu, ki je zapisana v 8. poglavju Dejanj apostolov.

17. Kaj se je zgodilo v primeru etiopskega evnuha in kaj nam to pove?

¹⁷ Etiopski evnuh je bil judovski spreobrnjenec. Iskreno je verjel v Boga in preučeval Pisma. Ko je med potovanjem z vozom bral Izaijevo besedilo, je pritekel k njemu Filip in ga vprašal: »Ali pa umeš, kar bereš?« Kako je evnuh odgovoril? »Kako bi neki mogel, če me kdo ne napoti? In zaprosi Filipa, naj vstopi in sede k njemu.« Zatem je Filip pod vodstvom svetega duha evnuhu pomagal razumeti Izaijevo prerokbo. (Dejanja 8:27–35) Kaj nam to pove? Da ni dovolj, če Biblijo beremo le zasebno. Jehova po svojem duhu vodi razred zvestega in preudarnega sužnja, da nam pomaga ob pravem času razumeti njegovo Besedo. Kako pa? (Matevž 24:45–47, NW; Lukež 12:42)

18. Kako nam razred zvestega in preudarnega sužnja pomaga?

¹⁸ Jezus je razred sužnja sicer res označil za ‚zvestega in preudarnega‘, vendar ni rekel, da bo ta nezmotljiv. To skupino zvestih maziljenih bratov še vedno sestavljajo nepopolni kristjani. Tudi ob najboljših namenih se lahko motijo, prav kakor so se včasih zmotili maziljenci v prvem stoletju. (Dejanja 10:9–15; Galatom 2:8, 11–14) Toda njihov nagib je čist in Jehova nas po njih oskrbuje s pripomočki za preučevanje Biblije, ki nam krepijo vero v Božjo Besedo in obljube. Glavna priprava za osebno preučevanje, s katero nas je oskrbel ta suženj, pa je New World Translation of the Holy Scriptures. Ta je sedaj v celoti ali deloma dostopen v 42 jezikih, natisnili pa so ga 114 milijonov izvodov v različnih izdajah. Kako ga lahko učinkovito uporabljamo pri osebnem preučevanju? (2. Timoteju 3:14–17)

19. Katere so nekatere odlike New World Translation—With References, ki nam lahko pomagajo pri osebnem preučevanju?

¹⁹ Razmislimo denimo o New World Translation of the Holy Scriptures—With References. Vsebuje kolone navzkrižnih navedenk, podčrtne opombe, skrajšano konkordanco v obliki »Bible Words Indexed« (Kazalo biblijskih besed) in »Footnote Words Indexed« (Kazalo besed v podčrtnih opombah) ter dodatek, v katerem je obširno obravnavanih 43 tem, skupaj z zemljevidi in tabelami. Ima tudi »Introduction« (Uvod), v katerem so navedeni mnogi viri, ki so bili uporabljeni za ta edinstveni prevod Biblije. Če je dostopen v jeziku, ki ga razumete, se s temi odlikami vsekakor dobro seznanite in jih uporabljajte. Ne glede na to pa je Biblija začetna točka našega preučevalnega programa, in New World Translation je prevod, ki ne osvetljuje le vladanja Božjega kraljestva, ampak tudi ustrezno poudarja Božje ime. (Psalm 149:1–9; Daniel 2:44; Matevž 6:9, 10)

20. Na katera vprašanja glede osebnega preučevanja še moramo dobiti odgovor?

²⁰ Sedaj se morda sprašujemo: ‚Kakšno pomoč še potrebujemo, da bi razumeli Biblijo? Kako lahko najdemo čas za osebno preučevanje? Kaj lahko storimo, da bi bilo naše preučevanje učinkovitejše? Kako naj bi naše preučevanje vplivalo na druge?‘ Te pomembne vidike našega krščanskega napredka bomo pretehtali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Kaj pomeni ‚poglobljeno premišljevati‘?

• Kakšno stališče bi morali imeti do preučevanja Božje Besede?

• Kakšen naj bi bil naš motiv pri osebnem preučevanju?

• Katere pripomočke imamo za razumevanje Biblije?

[Slika na strani 15]

Člane betelske družine to, da vsak dan pričnejo s pregledovanjem biblijskega stavka, duhovno osveži

[Slike na strani 15]

Dragoceni čas je mogoče izkoristiti s poslušanjem biblijskih kaset med potovanjem

[Slika na strani 16]

Da bi možje prišli do zlata, so trdo in dolgo delali. Koliko si pa ti prizadevaš preučevati Božjo Besedo?

[Vir slike]

Courtesy of California State Parks, 2002

[Slika na strani 17]

Biblija je zaklad, ki nas lahko privede v večno življenje