Jeza - kaj je to?

»KDOR zaduši od Boga dano sposobnost in ne da duška svoji jezi, umori samega sebe.« Tako je opozarjal časopis Newsweek. Že leta širijo mnogi psihologi mnenje, da lahko povzroči potlačena jeza bolezni kot so visok krvni pritisk, bolezni srca, depresije, strah, in da vodi v alkoholizem.

Biblija pa nam je nasprotno že pred tisočletji svetovala: »Nehaj se jeziti in pusti togoto.« (Psalm 37:8, EI) Biblija pravzaprav poudarja tole: »Ne bodi prenaglega duha za jezo, kajti jeza počiva v nedrjih bedakov.« (Propovednik 7:9)

Kdo ima prav — posvetni izvedenci ali Biblija? Kaj pravzaprav je jeza? Je res dobro, če sprostimo svojo jezo?

Sprostiti jezo

Z besedo »jeza« se običajno opiše ‘močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje.’a Z dodatnimi besedami pa se pokaže, kako velika je jeza ali kako se odraža. Bes, besnenje je zelo huda jeza. Razjarjenost pa lahko deluje uničevalno. Ogorčeni smo, kadar smo jezni iz opravičenih razlogov. In srd često vključuje maščevanje in kazen.

Jeza je ponavadi opredeljena: jezni smo zaradi nečesa. Toda naše izražanje jeze ali naše ‘odpravljanje’ jeze je lahko zelo različno.

Nekateri izvedenci še naprej menijo, da je bolje svojo jezo sproščati, zanimivo pa je to, da novejše psihološke raziskave pokažejo, da ljudje, ki ne zadržujejo jeze, pogosto nimajo o sebi dobrega mnenja, trpijo zaradi depresij, jih muči občutek krivde ali strahu in se vedejo sovražno. Razen tega nekdo, ki »jih nekomu pove« ali »si olajša srce,« morda v izbruhu jeze, s kričanjem, jokom ali celo fizičnim napadom, običajno povzroči več problemov, kot jih reši. Jezen človek postaja še bolj jezen, in tako rani občutke drugih. (Pregovori 30:31; 1 Mojzesova 49:6, 7)

Če v jezi kričimo in vreščimo, često ne bomo dosegli tistega, kar bi radi, ker pač nasprotnika izzovemo, da udari nazaj. Denimo, na primer, da voziš avto, in te drugi voznik razjezi. Zato vpiješ nanj in mu trobiš. Tvoj izpad bo zlahka ‘potegnil’ tudi njega, ki mu velja tvoja jeza in vrnil ti bo. Takšne situacije so včasih povzročile nesreče. Na primer v Brooklynu (New York) je bil v sporu zaradi parkirnega prostora na ulici ubit neki moški. Biblija osvetli problem, ko pravi: »Jezljiv človek povzroča zdražbo, togoten stori mnogo grehov.« (Pregovori 29:22, EI) Ali ni pametno upoštevati takle nasvet: »Nikomur ne vračajte hudega s hudim. ... Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi.« (Rimljanom 12:17, 18, JP)

Če sproščamo svojo jezo nas to ne naredi bolj družabnih, priljubljenih. Morda pa koristi našemu telesnemu počutju? Mnogi zdravniki so prišli do zaključka, da tudi to ni res. Raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki radi sproščajo svojo jezo, visok krvni pritisk. Raziskave so še pokazale, da lahko takšni izbruhi jeze razburijo srce, povzroče glavobole, krvavitve iz nosu, omotico in motnje v govorjenju. Zato pojasnjuje naš Dajalec življenja: »Srce mirno je življenje vsemu telesu.« (Pregovori 14:30) Jezus pa je rekel: »Blagor miroljubnim, ker oni se bodo sinovi Božji imenovali.« (Matej 5:9)

Vzroki jeze

Jezni smo lahko, če kdo nima takšnega mnenja o nas, kot ga imamo sami, če nas kritizira, žali, nepošteno ravna z nami ali nas neopravičljivo razočara. Ko so ljudje jezni, dajejo nedvoumno razumeti: »Ti ogrožaš mojo srečo in varnost! Škodiš mojemu ugledu! Ti mi odvzemaš samospoštovanje! Izkoriščavaš me!«

Včasih pa ljudje z jezo skušajo skriti kaj drugega. Na primer, štirinajstletnik iz New Yorka je bil stalno razdražen in se je kar naprej pretepal. Ob pomoči zdravnika pa je nazadnje le priznal: »Nikoli ne bi rekel: res, pomoč potrebujem, rad bi z nekom govoril ... To je iz strahu, da te ljudje ne bodo marali.« V resnici si je ta deček želel samo pozornosti in naklonjenosti.

Zakonca iz Kalifornije sta se vedno sprla, ko je žena želela obiskati svojo prijateljico. Ker se je jezil mož, se je ujezila tudi ona. Šele v posvetovalnici je mož ženi končno povedal nekaj, kar ni povedal še nikomur. Ko je šla žena kam brez njega, četudi za kratek čas, se je podzavestno bal, da ga bo zapustila, ker ga je njegov oče zavrgel, ko je bil še otrok. Ko je žena razumela globlji razlog jeze svojega moža — strah pred osamljenostjo — ji je to pomagalo, da se ob takih priložnostih ni ujezila, kar mu je zagotovilo njeno ljubezen.

Jeza je torej lahko napovedujoč in spremljajoč pojav. V takem primeru se jo lahko naučimo premagati, seveda če ugotovimo dejanski vzrok zanjo.

[Slika na strani 4]

Vrsta zdravnikov je prišla do zaključka, da dajanje duška jezi škoduje zdravju

[Podčrtna opomba]