Vnesite v svoje življenje humor
Nekega hladnega zimskega dne so bile stopnice pokrite z ledom. Prvi, ki je poskušal iti po njih navzdol, je skoraj padel. Naslednji v vrsti je naznanil: »No, to morate napraviti tako!« Komaj je izgovoril te besede, že je bil na tleh — padel je na hrbet, kakor je bil dolg in širok. Za trenutek je nastala vznemirljiva tišina; ko pa so očividci videli, da mu ni nič, so prasnili v smeh.
JE »ČAS smejanja«. Tako je to, pred skoraj tri tisoč leti, opazil modri mož Salomon (Propovednik 3:4). Danes ni nič drugače. Sposobnost smejanja je od Boga dana lastnost, darilo od njega, ki je v Bibliji opisan kot »srečen Bog« (1. Timoteju 1:11, NW).
Nič presenetljivega torej ni, da je stvarstvo polno humorističnih stvari: mucke in kužki, ki uganjajo norčije, levji mladič, ki žveči levinjin rep, dokler ga le-ta ne lopne, opičji mladiči, ki se med vejami lovijo in skačejo eden čez drugega. Vse okrog nas je humor, ki čaka, da ga opazimo in cenimo.
Ne moremo pa reči, da se vsi ljudje smejejo istim rečem. Nasprotno, kaj je človeku smešno, je često odvisno od njegove kulture, osebnosti, preteklosti in razpoloženja, kakor tudi od drugih dejavnikov. Vendar se bo skoraj vsak na kaj odzval s smehom — na smešno zgodbo, prijetno presenečenje, šalo, duhovito besedno zvezo.
Čemu pa humor služi? Humor je, najmanj kar lahko rečemo, sredstvo za vzpostavljanje boljših odnosov z drugimi. Neki komentar je smeh označil kot »najkrajša razdalja med dvema človekoma«. Res, nekateri verjamejo, da je lahko humor barometer zakonske skladnosti. Neka znanstvena raziskava o humorju je odkrila, da so pari, ki so jim smešne iste reči, bolj nagnjeni k temu, da se imajo radi, se ljubijo in želijo poročiti, kakor pa tisti, pri katerih je izbira humorja manj podobna. Zakaj? Zato, ker humor pokaže na mnoge reči — vrednote, zanimanja, skrbi, razumnost, domišljijo in potrebe. Anketa med tisočimi ameriškimi (ZDA) korporacijami je leta 1985 odkrila, da so »ljudje s smislom za humor bolj ustvarjalni, manj togi in bolj pripravljeni upoštevati ter sprejeti nove ideje in metode«.
Smejati se ali ne
Nihče pravzaprav natačno ne ve, kaj naredi neko reč smešno. Nekateri verjamejo, da je bistvo humorja neskladnost — spravljanje dveh navidezno nezdružljivih elementov. Odrasel moški, oblečen kot cirkuški klovn, lahko povzroči, da majhen deček poči od smeha. Vendar pa se klovnove norčije odraslemu človeku, z večjimi življenjskimi izkušnjami in večjimi spoznavnimi sposobnostmi, morda ne zdijo nič več smešne. Zadovoljstvo lahko najde v bolj miselnih oblikah humorja — duhovitih besednih zvezah, besednih igrah ali šalah — pri katerih je neskladnost izkoriščena bolj na besedni kakor na telesni ravni.
Nekateri raziskovalci verjamejo, da je humor lahko posledica osvoboditve zadržane čustvene energije. Humor lahko rabimo tudi za prikritje napetosti in bolečine. Biblija pravi: »Tudi v smehu žaluje srce in konec veselja je žalost« (Pregovori 14:13).
Mnoge oblike humorja vključujejo burke. Nekdo se spotakne ali je polit z vodo. Smešno, kajne? Morda, če se nihče zares ne poškoduje.
Kristjani se trudijo, da ne bi gojili želje po pokvarjenem ali krutem humorju. Navsezadnje se ljubezen »ne veseli [. . .] krivice« (1. Korinčanom 13:6). Kristjan se tudi ogiba neokusnih šal, ki omalovažujejo katerikoli narod ali raso. On brzda svoj smisel za humor s »sočutjem« (1. Petrov 3:8). Na primer, lahko je prijetno in zabavno gledati otroka, ki neodločno koraka in se nato zruši v neroden položaj. Toda, če starejša ali invalidna oseba pade, je primerno, da pohitimo na pomoč, ne pa da se smejemo.
Humor in vaše zdravje
Humor je precej koristen, če ga primerno uporabljamo. Pravzaprav je vse več dokazov, da lahko smeh služi celo kot terapevtski pripomoček. Znano je, da je dejanje smeha masaža za človekove notranje organe. Nadalje, glede na revijo American Health, nekateri »raziskovalci menijo, da lahko smeh ojača imunski sistem«. Revija nato navaja imunologa Leeja S. Berka, ki pravi: »Negativna čustva lahko vplivajo na imunski sistem in zdaj se zdi, da lahko nekaj podobnega naredijo tudi pozitivna čustva.« To pa poudarja modrost biblijskih besed: »Srce veselo daje dobro zdravilo« (Pregovori 17:22).
Nekatere bolnišnice so v upanju, da bi koristno uporabili zdravilno moč humorja, ustanovile tako imenovane sobe smeha, v katerih se lahko bolniki igrajo razne igre, gledajo smešne filme, poslušajo šale ali pa so enostavno s sorodniki, ki pridejo na obisk, v bolj veselem okolju. Ali se lahko okoristite humorja tudi vi? Denimo, da imate v bolnišnici bolnega prijatelja ali sorodnika. Zakaj ne bi razvedrili bolnikovega pogleda na življenje s tem, da mu ob primernih okoliščinah poklonite humoristično knjigo ali smešno kartico?
Smeh lahko tudi ublaži jezo. Dr. R. B. Williams mlajši pravi: »Če ste jezni, to ni dobro za vaše zdravje.« Podobno pravi tudi Biblija: »Srce mirno je življenje vsemu telesu, nevoščljivost pa je gniloba v kosteh« (Pregovori 14:30). Dr. Williams opaža: »Težko je ostati jezen, ko se smeješ.« Da, če na določene razmere gledate s humorjem, je to eden od najtvornejših načinov za spoprijemanje z jezo.
V družinskem krogu
Humorja se lahko okoristite tudi doma. Neki mož pravi: »Koristen je tako, kakor za avtomehanika večnamensko orodje, s katerim lahko počne mnogo reči. Humor ščiti, spodbuja, odpira plodne razgovore, odpravlja vnaprej ustvarjena mnenja in mučne besede obrača v takšne, ki so razumne in premišljene.«
Smisel za humor še posebej pomaga, ko razdražljive navade pretijo, da bodo zaostrile odnose. Vaš sin pozabi pospraviti svoje igrače, kljub večkratnemu opominjanju, naj to stori. Vaš mož v kopalnici na tleh pusti svojo umazano obleko. Vaša žena sežge večerjo. Iskanje napake, sramotenje, grajanje, kričanje ali vpitje zadeve samo še poslabša. Neka zdravstvena raziskovalka, citirana v reviji Redbook, je opazila: »Če neko osebo spravljate v zadrego ali se iz nje norčujete, se bo branila. Humor pa vabi ljudi, da od daleč pogledajo na svoje vedenje — in ga spremenijo.«
To ne pomeni, da se norčujemo iz osebe, ki je ravnala nepremišljeno. To ponavadi prinese bolečino, ne pa smeh. Poskušajte svoj humor usmeriti na razmere. Če se dobro nasmejite, to precej ublaži napetost. Neka žena pravi: »Včasih, ko mož vidi, da sem tik pred izbruhom jeze, jo s kakšno humoristično pripombo ali dejanjem ublaži. Preden se zavem, se že smejem. Nato spoznam, da zadeva navsezadnje sploh ni bila tako resna.«
Vendar pa je treba povedati nekaj opozorilnih besed. Ogibajte se tega, da bi poskušali biti smešni takrat, ko položaj zahteva resnost ali sočutje. Upoštevajte Knjigo pregovorov 25:20: »Kakor kdor sleče obleko o času mraza ali ocet lije na sodo, je, kdor pesmi poje žalostnemu srcu.« Humor naj bi uporabljali samo s primerno obzirnostjo, da ne bi koga čustveno ali fizično prizadeli. Nikoli ne dovolite, da bi bil vaš humor nizkoten ali nespoštljiv. To pa vključuje tudi, da ne dovolite starejšim otrokom, da bi jim bili njihovi mlajši bratje in sestre v nenehen posmeh. Blago draženje je eno, jedki komentarji pa so nekaj povsem drugega. Poročeni pari bi se tudi morali truditi, da pri humorju ohranijo pravo mero in ga ne uporabljajo kot sredstvo za kritiziranje ali omalovaževanje.
Pesnik Langston Hughes je nekoč napisal: »Humor lahko nenadoma, kakor dobrodošel poletni dež, očisti in ohladi zemljo, zrak in vas.« Res, humor lahko igra pomembno vlogo v našem življenju. Lahko nam prepreči, da nase ne gledamo preveč resno. Lahko nam pomaga, da ostanemo vedri in sproščeni. Olajša lahko odnose z drugimi. Pomaga nam, da se spoprimemo z nadlogami. Izboljša nam lahko celo zdravje.
Zato vnesite v svoje življenje humor. Odkrijte ga. Spodbujajte ga. Gojite ga. Humor bo na vas in na tiste okrog vas zelo dobro vplival!
[Slika na strani 23]
Humor lahko pomaga ublažiti družinsko nesrečo